Holesterol

Nezdrave so vse živalske maščobe

V strahu pred povišanim holesterolom nekateri črtajo z jedilnika kar vse maščobe, pa čeprav bi lahko določene med njimi postavili skoraj na piedestal zdravilnosti. O sončnih in senčnih plateh holesterola smo se pogovarjali s kardiologom in strokovnim direktorjem Interne klinike UKC Ljubljana, prof. dr. Zlatkom Frasom, dr. med.

Oglasi in napisi na živilih nas svarijo pred holesterolom. V resnici ga nekoliko nujno potrebujemo. Zakaj?

Holesterol je esencialni gradnik vsake naše celice; za življenje ga kot takega torej nujno potrebujemo. Posebno veliko ga je v živcih, možganih, je skelet nekaterih hormonov. Po drugi strani strokovnjaki svarimo pred holesterolom v škodljivi obliki, v t. i. lipoproteinih nizke gostote (LDL). Brez holesterola v tej obliki bi verjetno zlahka in bolj zdravo preživeli. Kadar vnašamo v telo veliko nasičenih maščob oziroma dolgoverižnih nasičenih maščobnih kislin, ki so v glavnem živalskega izvora, je lahko posledica tudi več škodljivega holesterola v obliki LDL.


Ali drži, da ga največ najdemo v predelanem mesu ali je meso lahko težavno že sicer?

Ne, tudi sicer, nezdrave so pravzaprav vse živalske maščobe.


Holesterol, ki ga vnesemo v telo s prehrano, predstavlja le do največ trideset odstotkov njegove dnevne presnove. Večino ga torej telo proizvaja samo, zato glede vnosa s hrano v svojih priporočilih nismo več tako zelo restriktivni kot nekoč.


Kaj pa med prazniki nadvse priljubljen pršut?

Pršut je bistveno manj škodljiv, če odstranite vso vidno maščobo. Načeloma splošna javnost to že ve, se pa še vedno pojavljajo tudi nekoliko provokativni komentarji, denimo: »Pred tridesetimi leti ste govorili, da ne smemo jesti jajc, zdaj pa to ni več problem!?«


Zdaj se uživanje jajc celo spodbuja, promovira.

To ravno ne, ampak danes vemo, česar takrat nismo vedeli; da holesterol, ki ga vnesemo v telo s prehrano, predstavlja le do največ trideset odstotkov njegove dnevne presnove. Večino ga torej telo proizvaja samo, zato glede vnosa s hrano v svojih priporočilih nismo več tako zelo restriktivni kot nekoč. Številni danes tudi že vedo, da holesterola v rastlinskih izdelkih ni, zato je temeljno zavajanje potrošnika, če denimo na embalaži sončničnega ali repičnega olja kdo oglašuje: »Brez holesterola!« Nobeno rastlinsko olje ga ne vsebuje.



V kateri hrani ga sicer najdemo največ? 

Poleg jajc so z njim bogati denimo morski raki in školjke pa živalska drobovina, denimo jetrca, v katerih ga je več kot v katerem koli drugem delu živali – z izjemo možganov. Res pa je tudi, da vsebuje pusto meso v povprečju precej manj holesterola kot denimo jajca.


Katere bolezni ponavadi sproži t. i. slabi oziroma povišan slabi holesterol?

Večinoma eno samo, tj. aterosklerozo. Ta žal napada naše žile, arterije po vsem telesu. Najbolj so dovzetne tiste na srcu, torej koronarne žile. Najhujši obliki koronarne bolezni sta nenadna srčna smrt in srčni infarkt. Na udaru so tudi možganske žile, kar lahko vodi v možgansko kap, pa tiste na nogah, kjer lahko bolezen v najhujših primerih pomeni amputacijo okončine. Pomembne so še aorta in ledvične arterije.


Pršut je bistveno manj škodljiv, če odstranite vso vidno maščobo. Načeloma splošna javnost to že ve, se pa še vedno pojavljajo tudi nekoliko provokativni komentarji, denimo: »Pred tridesetimi leti ste govorili, da ne smemo jesti jajc, zdaj pa to ni več problem!?«


Francoski dokumentarec Holesterol – velika prevara sporoča, da naj bi bil holesterol po krivem oklican za glavnega povzročitelja srčnih infarktov in drugih težav s srcem in ožiljem. Kaj menite vi?

Tega dokumentarca nisem videl, so me pa nanj opozorili. Rečem lahko le, da se sodobna medicina opira na znanstvene dokaze. Zdravniki delamo po priporočilih, ki temeljijo na obsežnih, dobro nadzorovanih raziskavah. Ni izključeno, da tudi omenjena oddaja temelji prvenstveno na želji po vzbujanju pozornosti s senzacionalističnim zanikanjem znanstvenih dejstev oziroma preprosto na navdušenju nad nasprotovanjem. Na sto tisoč ljudeh opravljene raziskave je po mojem nemogoče ponarediti.


Menite, da v dokumentarni oddaji ni nobenega vidika, ki bi lahko držal?

Proti takšnemu komuniciranju z javnostjo se lahko boriš le z znanstveno utemeljenimi dejstvi. Danes že vemo, da pri posameznikih s trajno, torej gensko pogojeno nizko vrednostjo holesterola v obliki LDL, manjšo od od 1 ali celo 0,5 milimolov na liter, nikjer v telesu ne najdemo znakov ateroskleroze. Po drugi strani ima v povprečni populaciji, v kateri je srednja vrednost holesterola LDL okoli 3,5, že štirideset odstotkov petnajstletnikov v telesu znake ateroskleroze. Vse navedeno je dovolj prepričljivo dejstvo v podporo hipotezi, da je LDL-holesterol vzrok ateroskleroze. Pomembno pa je zavedanje, da so za njegovo škodljivo delovanje zelo pomembni tudi druge osebnostne značilnosti, denimo genska nagnjenost, ter drugi dejavniki tveganja za aterosklerozo, kot so kajenje, visok krvni tlak, določene okužbe in negativni stres. 

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE