Vzrokov za nenadna poslabšanja vida je več. Najpogostejši: žilna obolenja, bolezni mrežnice, nenadna huda vnetna obolenja, kronične bolezni  (visok očesni tlak), zelena mrena ali napredovale oblike sive mrene. Pri nekaterih je ključno čim prej obiskati zdravnika, ko je poškodba nežnih očesnih struktur še popravljiva. Pogovarjali smo se z dr. Kristino Mikek, dr. med., spec. oftalmologije, iz očesnega centra Morela. 

Dr. Kristina Mikek, očesni center Morela Foto: Dean Dubokovič

Odstop mrežnice

»Eden od glavnih vzrokov za nenadno izgubo vida,« pove sogovornica, »je zapora vene ali arterije na očesnem ozadju.« Arterije in vene v mrežnici skrbijo za preskrbo živčnih vlaken s kisikom in hranili. Posledica zapore mrežnične arterije ali vene je zato okvara živčnih vlaken v predelu, ki ga oskrbuje žila. Zapora očesnih ven je velikokrat povezana s povišanim krvnim tlakom in spremembami žilne stene pri sladkorni bolezni. Zapora očesne arterije pa lahko nastane zaradi maščobnih oblog v žili, pogosteje pa so zanjo krivi plavajoči strdki. »Žal se velikokrat zgodi, da pri zapori arterije, ki pripelje do nenadne izgube vida, ne moremo dosti pomagati, še posebno če se poškodba pojavi v osrednjem delu očesa. Nekoliko več upanja daje poškodba vene, zlasti če zavzema periferni del očesa,« razloži dr. Mikek.

Pomemben vzrok za nenadno izgubo vida je gotovo odstop mrežnice. Lahko se zgodi z danes na jutri, pacienti pa poročajo le o črni zavesi, ki se jim je spustila na oči,« nadaljuje. Na odstop mrežnice lahko opozarja tudi bliskanje ali nenadne motnjave pred očmi. 

Preberite še: Lasersko odstranjevanje dioptrije: Brez očal v dveh sekundah

Čim prej k zdravniku

»Včasih je za nenadno izgubo vida kriv hud uveitis, očesno vnetje, ki, če ga ne jemljemo resno, lahko vodi v nenadno izgubo vida,« poudari dr. Mikek. Eden od vzrokov je temporalni arteritis, vnetje v stenah srednje velikih in majhnih arterij glave. Pacienti pogosto poročajo o ponavljajočem se glavobolu, ki se mu pri starejših bolnikih pridruži še delna izguba vidnega polja. Ko vnetje zajame arterije, ki prehranjujejo vidni živec, lahko pride do popolne trajne izgube vida. Pri tem stanju je zato zgodnja prepoznava bolezni še posebno pomembna.

Preventivni pregledi

Očesne bolezni so pogosto povezane s sistemskimi obolenji. Govorimo o kroničnih srčno-žilnih obolenjih ter stanjih, ki so neposredno povezana s povišanimi vrednostmi krvnega sladkorja, maščob in visokim krvnim tlakom. Mednje sodijo diabetična retinopatija (nastane kot posledica delovanja povečane ravni sladkorja v krvi na krvne žile v očesu in pomeni poškodbo malih krvnih žil na mrežnici). Tudi če nimate nobenih težav, je po petdesetem letu smiselno pri okulistu vsakih nekaj let opraviti preventivni pregled očesnega ozadja.