Vprašajte strokovnjaka

Ne maram spolnih odnosov

Poročena sva štiri leta. Oba sva iz verskih razlogov čakala na poročno noč in nikoli prej nisva imela drugih partnerjev. Med mojim odraščanjem se spolnosti v družini ni posvečalo posebne pozornosti. Mama je delala v večernih izmenah in zato, pa tudi zaradi nespečnosti, sta z očetom spala v ločenih spalnicah. Starši niso čutili velike potrebe po dotikih. V družini se o spolnosti sicer ni govorilo negativno, vendar pa preprosto ni pritegovala pozornosti. Vsi smo globoko verni. Odkar sva poročena, nisem nikoli marala spolnih odnosov. Niso več boleči, ampak še vedno težavni. Povzročajo mi veliko tesnobnih občutkov. Včasih sva, hvala bogu, od tri do štiri mesece brez. Mož je potrpežljiv in uvideven, jaz pa imam zaradi tega hude občutke krivde. Ne vem, s kom o tem govoriti. Malo sem raziskovala in se sprašujem, ali imam vaginizem. Ne vem pa, katerega zdravnika obiskati. Ker se težko s komer koli pogovarjam o intimnih in telesnih zadevah, si ne predstavljam, da bi s svojim zdravnikom govorila o tem. Želim biti dobra žena in želim uživati v tem, v čemer očitno večina ljudi uživa. Toda enostavno ne vem, kam se obrniti. Celo to, da sem napisala tole pismo, je bil zame velik korak in ogromen napor. Ne vem, ali je problem psihične (najverjetneje) ali fizične narave. Upam, da mi boste lahko svetovali. 

Ana iz Ljubljane

Premagati bo treba odpor

Imeti samo enega spolnega partnerja je dobra osnova za uspešen in srečen zakon, saj lahko zavedanje, da sta dala drug drugemu nekaj, česar nista dala nikomur drugemu, dodatno utrdi zakonsko zvezo. Tudi čakati s prvim spolnim odnosom do poročne noči je za nekoga, ki mu versko prepričanje pomeni pomembno vrednoto, lepo dejanje.
Zunajzakonski spolni odnosi so v številnih kulturah pomembno moralno vprašanje in imajo v veliko religijah značaj greha, zato je velik del verske vzgoje namenjen njihovemu preprečevanju. Ker so pridobili status tabuja, torej se o njih (javno) ne govori, so postali tema neštetih skrivnih pogovorov in s tem pridobili pomembnost. Tako se je ta tema neopazno vtihotapila v vsako družbeno poro. Čeprav se ne spominjate, da bi spolnost pritegovala pozornost v vaši primarni družini, je zagotovo tam igrala pomembno vlogo.
Psihološke raziskave so pokazale, da otroke vse, kar je povezano s spolnostjo, zelo zanima. Da vam danes povzroča veliko tesnobe in občutkov krivde, je najverjetneje povezano s tem, da ste kot majhen otrok morali stvari, povezane z njo, potlačevati. O njej se pri vas ni govorilo, celo nikakršne pozornosti se ji ni posvečalo. Kot da ne obstaja. Starša se nista dotikala drug drugega, še spala sta ločeno. Torej otroci niti pomisliti niste mogli, da sta spolno aktivna. Vaši starši so ustvarili družinsko okolje, v katerem za spolnost ni bilo prostora. Glede na versko prepričanje v vaši družini so bile najbrž »v zraku« tudi prepovedi, ki se je tičejo, zato je bilo za vas otroke, ki ste se soočali z razvijajočo se spolnostjo, »najenostavneje« to temo odriniti v podzavest. Da ne bo pomote: to ni bila vaša zavestna odločitev. Na to niste imeli nikakršnega vpliva in se je zgodilo brez delovanja vaše volje. Ker pa je na spolnost vezana izjemno velika količina psihične energije, je ta v vaši podzavesti delovala razdiralno. Posledično danes, kadar koli pride tisti trenutek, začutite tesnobo in se ne morete sprostiti. Zato tudi ne uživate v spolnih odnosih. Mislim, da ste pravilno pomislili, da gre pri vas najverjetneje za problem psihične narave.
Dobro je, da ste se opogumili in spregovorili. Zadovoljna spolnost je namreč najpomembnejši dejavnik uspešne partnerske zveze – to so pokazale raziskave. Kako torej tesnobo, ki vam jo prinašajo spolni odnosi, spremeniti v užitek? S tem, ko ste napisali tole pismo, ste storili prvi korak. Vsekakor svetujem, da zberete dovolj poguma in se odpravite h ginekologu. Morda vas bo poslal v ambulanto za spolne motnje. Če se bo izkazalo, da je težava duševne narave, se boste morali soočiti s svojo psiho. Pričakujte, da boste potrebovali precej časa, da težavo rešite. Premagati boste morali duševne odpore, ki ste jih gradili dolga leta. Pomaga vam lahko le odkrit pogovor. Poiskati si boste morali kompetentno sogovornico ali sogovornika in ob njej ali njem razviti dovolj trdno zaupanje, da se boste lahko odprli in odkrito spregovorili o svoji intimi. Morda boste morali poiskati plačljivo psihoterapevtsko pomoč. Če se boste odločili za to pot, se boste morali terapije udeleževati redno, to je običajno enkrat tedensko. Predlagam vam, da ne odlašate in takoj začnete iskati pomoč. Ponujajo jo tudi telefoni za klic v duševni stiski. Če jo boste želeli izkoristiti, lahko pokličete na brezplačno številko 116 123, kjer se boste anonimno in časovno neomejeno pogovarjali z usposobljeno sogovornico ali sogovornikom. Tako boste lahko v varnem okolju začeli premagovati svoj odpor. Upam, da boste zbrali dovolj poguma in se korak za korakom znebili odpora, ki vam ga danes zbujata pogovor o spolnosti in spolnost sama.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE