Sodnikovo početje vzbuja močan dvom v njegovo nepristranskost

Hvala za zelo zanimivo vprašanje, ki ste ga postavili. Naj že v uvodu omenim, da je primerov, v katerih se pojavijo vplivni, hudobni, pohlepni in arogantni posamezniki, ki želijo sicer nepristranski sodni postopek obrniti v svoj prid, zaskrbljujoče veliko. Taki ljudje pač delujejo po nekakšni darvinistični logiki in verjamejo v to, da jim pripada več, kot pripada nekim »plebejskim« državljanom, pri čemer sta jim najpomembnejši merili razlikovanja denar in družbeni ugled.

V to svojo pravico so sveto prepričani in se pri tem požvižgajo na to, da smo pred zakonom vsi enaki. Kot buldožerji gazijo naprej, prepričani, da se ne bodo ustavili niti pred pravico niti pred sodnikom niti pred zakonom, živijo namreč v svetu alternativne resničnosti, v katerem je narava uredila tako, da bodo le oni tisti, ki bodo vselej dobili tisto, kar si želijo. Če ne zlepa, pa zgrda.

Žal je tako, da jim v primeru, če se soočijo s preveč pasivnim, bogaboječim nasprotnikom, običajno tudi uspe. Drugače pa je, če se nasprotnik odloči, da se ne bo tako zlahka predal in – še pomembneje – če zna povleči prave pravniške poteze.  

Omenjate, da v vašem kraju prihaja do nespodobno pogostega druženja med odvetnikom nasprotne stranke in sodečim sodnikom. Naj v zvezi s tem poudarim, da noben predpis sicer ne prepoveduje tega, da bi odvetnik in sodnik kdaj tudi kosila skupaj, je pa v očitnem nasprotju tako z zakonom o sodniški službi kot tudi s kodeksom sodniške etike, če do tega prihaja neobičajno pogosto. 37. Člen zakona o sodniški službi namreč določa, da se mora sodnik vselej vesti tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodne oblasti.

V skladu s Kodeksom sodniške etike pa velja, da mora sodnik vzdrževati in varovati svojo neodvisnost in neodvisnost sodstva v celoti in ne sme dovoliti nobenih posegov, ki bi lahko ogrozili neodvisno opravljanje sodniške funkcije.

Prav tako velja, da sodnik uravnava svoje zasebne zunaj sodne dejavnosti (denimo kosila) tako, da ne prihaja v nasprotje s svojimi poklicnimi dolžnostmi ali z ugledom in dostojanstvom sodniškega poklica.

Redna kosila z odvetnikom stranke v postopku, v katerem sodnik celo sodi, vzbuja močan dvom v sodnikovo neodvisnost v tem postopku in znižuje ugled sodniške funkcije kot take.

 Disciplinski postopek zoper sodnika lahko po naši zakonodaji sicer uvede sodni svet.