»Prsti niso več, kakršni so bili, in tudi sluh ne,« reče legendarni skladatelj. A Mojmir Sepe kljub temu sede in začne igrati. Zasliši se takte skladbe Med iskrenimi ljudmi, ozračje v stanovanju se spremeni in s fotografom se ganjeno spogledava, vedoč, da takšna čast doleti malokoga. Potem gospod Sepe sede nazaj v naslanjač in skupaj se potopiva v spomine njegovih častitljivih devetdesetih let.
V začetku julija ste praznovali 90. rojstni dan in vaš jubilej so počastili s koncertoma, vas je to razveselilo?
Lepo je, če ti priredijo koncert, a pri moji zdajšnji kondiciji ti je to lahko malce odveč. Je pa še nekaj, sem precej naglušen, zato na koncertih ne uživam več kot nekoč. Tu vidite, da imam slušalke, z njimi poslušam televizijo in radio.
Vas je kot glasbenika prizadelo, ko ste ugotovili, da ne slišite več dobro? Konec koncev je bil za vas (po)sluh vse življenje ključen.
Veste, devetdeset let sem živel polno, ne morem se pritoževati. Kar sem delal, sem delal z veseljem. Tedaj so bili tudi bolj prijazni časi za umetnike, zdaj so bolj skopi. Do približno 85. leta sem bil še aktiven, počel sem vse mogoče, spravili so me tudi dirigirat, čeprav sem bil že malce naglušen, kar je precejšen škandal, a bog se usmili. (nasmeh) Zdaj pa vnema, da bi kam šel, usiha, čeprav se še dobim s prijatelji. Imel sem tudi strašno smolo z ožjo družino, umrli so mi žena, hčerka in sin. Ostali so vnuki, a oni pripadajo povsem drugi generaciji. Videvamo se, a nas ne vežejo podobni problemi.
Ne bi rekel, da sem osamljen, a … Prej sva z Majdo (Sepe, njegovo ženo in legendarno pevko) živela na Slovenčevi, od leta 1975 sva stanovala tam v veliki atrijski hiši, tudi hči je nekaj časa živela z nama. Bili smo res usekani, da smo gradili tako velike hiše. Tam je bila še velika garsonjera za Polono, a seveda je šla ob koncu najstniških let po svoje. Imeli smo prijateljico iz Amerike, in ko je prišla sem na obisk, je rekla: »Kakšni ljudje ste vi? Gradite hiše za stoletja. Mi tega ne poznamo, na hitro nekaj zgradimo in se selimo naokoli.« A takrat je bilo pač tako. Po Majdini smrti sem še devet let zdržal ...
