Nacionalni promotor zdravja je jasen: »Energijsko ravnotežje se morda sliši zelo strokovno, a je mehanizem razumevanja preprost. Človek, ki ima porušeno razmerje med vnosom energije (s hrano) in porabo energije (s telesno dejavnostjo), ima pozitivno energijsko bilanco, kar se navzven kaže kot čezmerna telesna masa ali debelost. Ko govorimo o debelosti, govorimo o kronični bolezni, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu, kar je posledično povezano tudi z večjim tveganjem za pojav sodobnih bolezni; sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja ipd.

Ali drži, da ima manj tveganja za več kilogramov posameznik, ki ima boljše mnenje o sebi?

Za zdaj nismo naleteli na podobne raziskave, a je vprašanje smiselno. Ljudje, ki vstopijo v program hujšanja, ki ga izvajajo centri za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojni centri v zdravstvenih domovih, imajo pogosto slabo samopodobo, kar lahko vpliva na njihovo socialno življenje, srečo, čustva in ne nazadnje slabšo kakovost življenja. Navedeno je pogosto povezano tudi z nešteto neuspešnimi poskusi izgube telesne mase, poseganjem po različnih modernih »dietah« in prehranskih dopolnilih. V programu obravnave debelosti je zato ključna tudi vključitev psihologa.

Otroci in mladostniki dandanes zunaj svojega doma zaužijejo tudi do tri četrtine dnevnih obrokov. Svoje prehranjevalne navade prinašajo v šolsko okolje, zato pogosto ne želijo zaužiti ponujenih živil, ki so v zdravi prehrani priporočena. 

Če bi pogledali v slovenske krožnike – kaj najpogosteje jemo in katere so največje prehranske napake v našem vsakdanu?

Zadnja raziskava NIJZ, Z zdravjem povezan življenjski slog iz leta 2016, je pokazala, da so prehranjevalne navade odraslih prebivalcev Slovenije še vedno neustrezne. Najbolj ogroženi zaradi nezdravega prehranjevanja so moški, mlajši odrasli, osebe z nižjimi osebnimi dohodki ter tisti z nižjo stopnjo izobrazbe. Trendi v prehranjevanju se morda od leta 2011 na nekaterih področjih izboljšujejo – povečanje deleža odraslih, ki redno zajtrkujejo, zmanjšanje deleža prebivalcev, ki enkrat tedensko ali pogosteje uživajo sladke pijače – vendar so še potrebna prizadevanja za izboljšanje prehranskih navad. Prvič po letu 2012 se je povečal delež prebivalcev, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo. Ugotavljamo, da hrano pri mizi še vedno dosoljuje kar polovica odraslih.

Katera je po vašem napaka pri privzgajanju prehranjevalnih navad otrok, ki jo starši nenehno ponavljamo?

Današnje družine si v velikem deležu prizadevajo, da bi bil njihov otrok »uspešen odličnjak«, premalo pa se zavedamo, da v družini pridobi zgled za zdrav življenjski slog. Prehranjevalne navade so pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga posameznika, na katere vplivamo že pri načrtovanju rojstva. Zdrava prehrana je ključna za rast in optimalen razvoj otroka. Študije kažejo, da prehranjevalne navade, ki jih posameznik pridobi v najzgodnejših obdobjih življenja, vplivajo na prehranske vzorce in razvoj kroničnih bolezni v odraslem obdobju. Podatki med drugim kažejo, da lahko otroci in mladostniki dandanes zunaj svojega doma zaužijejo tudi do tri četrtine dnevnih obrokov. Svoje prehranjevalne navade prinašajo v šolsko okolje, zato pogosto ne želijo zaužiti ponujenih živil, ki so v zdravi prehrani priporočena. Opozoriti velja, da mladi še vedno prepogosto posegajo po sladkih, gaziranih, energijskih pijačah, ki so nepotrebne z vidika skrbi za zdravje.

Z dokazi podprta znanost dandanes kaže na to, da ne moremo vseh predebelih ljudi obravnavati enako. Cilj posameznika, ki želi zmanjšati telesno maso, in zdravstvenih delavcev, ki mu pri tem pomagajo, bi moral biti usmerjen predvsem v normalizacijo telesne sestave, kar pomeni, da je treba spremeniti naše razmišljanje. 

Kaj je edina terapija, ki zaleže, da je številka na tehtnici v normalnih mejah? Drugače – da obvladujemo debelost?

»Edina terapija« oziroma čudežna tabletka pri obravnavi debelosti, kot navajate v vprašanju, žal ne obstaja. Ob debelosti so pogoste tudi kronične bolezni in možnost podhranjenosti (v hranilnem smislu), zato se je zdravljenja treba lotiti individualizirano, odgovorno, predvsem pa z multidisciplinarnimi pristopi, kjer so soudeleženi različni zdravstveni delavci. Z dokazi podprta znanost dandanes kaže tudi na to, da ne moremo vseh predebelih ljudi obravnavati enako. Cilj posameznika, ki želi zmanjšati telesno maso, in zdravstvenih delavcev, ki mu pri tem pomagajo, bi moral biti usmerjen predvsem v normalizacijo telesne sestave, kar pomeni, da je treba spremeniti naše razmišljanje. Strokovna ekipa, ki izvaja obravnavo oseb z debelostjo, bi morala biti usmerjena predvsem v izgubo maščobne mase ob sočasni ohranitvi mišične mase.

Je po vašem težko v današnjem času ostati zdrav?

Človek ima dandanes na voljo velik nabor možnosti. Na vsakem koraku smo soočeni z lastnimi odločitvami, ki niso vselej najboljše. Denimo, v trgovini imate vedno na voljo več hrane, ki je lahko za naše zdravje boljša ali slabša izbira. Žal so zdravju koristnejše izbire pogosto cenovno manj dosegljive, kar pa ni nujno. Pri tem je gotovo pomembno veliko znanja o pravilni izbiri hrane in telesne dejavnosti, ne smemo pozabiti tudi na odgovornost, ki jo ima posameznik do svojega zdravja.