»Bilo je julijsko jutro, ki se je začelo kot vsak običajen dan,« je svojo izpoved za sloviti ameriški dnevnik začela Meghan. V kolumni je soproga princa Harryja in mati skoraj leto in pol starega sina Archieja bralcem razkrila, da je tistega dne v trebuhu začutila močan krč in da je vedela, da je nekaj narobe. V bolečini se je z Archiejem v naročju sesula na tla in pričela mrmrati uspavanko, da bi pomirila sebe in njega. »Vedela sem, da medtem ko držim svojega prvorojenca, izgubljam drugega otroka,« je brez olepševanja zapisala.

Izguba otroka je močno prizadela tudi Harryja, ki jo je odpeljal v bolnišnico, je v zapisu razodela Meghan. »Ure kasneje sem ležala v bolnišnični postelji in držala roko mojega moža. Čutila sem njegovo hladno in vlažno dlan in poljubljala njegove členke, ki so bili mokri od najinih solz. Strmela sem v hladne bele stene in pogled se mi je zameglil. Skušala sem si predstavljati, kako bova prestala to,« se dogodka v kolumni spominja vojvodinja. 

Foto: Toby Melville/Reuters

V tistem žalostnem trenutku se je spomnila, kako je leto pred tem s princem zaključevala turnejo po Južni Afriki. Tudi takrat je bila izčrpana, saj je na pot vzela njunega sina, ki je bil tedaj star komaj pet mesecev. Med uradnimi obiski ga je dojila, pred javnostjo pa se trudila skrivati svojo utrujenost. Eden izmed novinarjev, ki so ju spremljali na turneji, je očitno opazil njeno stisko in jo vprašal: »Ali ste OK?« To vprašanje ji je takrat pomenilo veliko, saj je skoraj nihče ni vprašal tega, in po njenem mnenju je teh nekaj preprostih besed tisto, kar vsi potrebujemo v teh negotovih časih.   

Foto: Toby Melville/Reuters

Tudi ko je po splavu sedela v bolnišnici in gledala, kako se Harryju in njej trga srce, jo je prešinilo, da se prebolevanje izgube, ki ju je doletela, lahko začne z vprašanjem: »Ali sta OK?«

Meghan se je v kolumni dotaknila tako tragičnih nasilnih dogodkov proti temnopoltim v ZDA, ki so sprožili protirasistične proteste, kot tudi nedavnih ameriških volitev in koronavirusa. Izrazila je zaskrbljenost nad tem, da so ljudje razdeljeni v mnenjih in da se ne strinjajo niti glede dejstev, kot so znanstvena dognanja ali izid volitev. »Ta polarizacija skupaj s socialno izolacijo, ki je potrebna, da se borimo proti pandemiji, nas pušča bolj osamljene kot kadarkoli doslej,« je zapisala. In prav ta osamljenost je tisto, kar človeka, ki prestaja težke življenjske preizkušnje, še bolj boli. Ko si na dnu, je namreč zelo pomembno, da nekdo ob tebi, četudi je neznanec, to opazi in te vpraša, kako se počutiš. 

Meghan je izpoved zaključila še z ugotovitvijo, da čeprav je spontani splav zelo pogost (na sto žensk jih spontano splavi kar od 10 do 20), o njem še vedno ne govorimo na glas, saj ga obdaja senca tabuja in sramu, kar le še poglablja stisko in osebo pahne v žalovanje v samoti. Če lahko bolečino delimo z drugimi, pa to olajša breme in je že prvi korak k prebolevanju, je prepričana vojvodinja. Bralce kolumne je tako na koncu pozvala, da ob letošnjem dnevu zahvalnosti pomislijo na drug drugega in si ponudijo oporo z vprašanjem: »Ali si OK?«