Marjan Šarec: Zadeve so hudičevo resne

Nekdanji predsednik vlade o trenutni situaciji v Sloveniji. Pravi, da se mora zdaj še večkrat kot prej ves dan po malem spraševati: kam je vendar izginila naša zdrava pamet?

Najprej zelo naravnost: zakaj ste odstopili? Ampak če je le mogoče, v treh stavkih, in tudi brez zajcev in ražnjev in drugih žlahtnih primer iz Pavlihove pratike iz leta 1974!

Pa saj moje primere niso iz Pavlihove pratike. To so preproste in realne življenjske ponazoritve. Tisti, ki jih želi razumeti, jih razume. Tisti, ki jih ne želi razumeti, jih ne bo pa seveda nikoli. In tudi pri mojem odstopu so bile zadeve precej preproste. Ko smo kot manjšinska vlada izgubili podporo Levice in je ta začela glasovati kot SDS, je to seveda pomenilo »game over«, konec igre. Za povrh smo imeli še ministra v odstopu, tako da sem se odločil, da se ne bom več pustil mrcvariti. In sem presekal agonijo.

Slovensko pojmovanje Švice je nekaj izjemno zanimivega. Tam sem bil v svojem mandatu štirikrat in zato vem, da tisti, ki nam za cilj še vedno postavljajo, da postanemo druga Švica, nimajo pojma.  

Pa se približno takega končnega razpleta res ni dalo napovedati?

Aha, vi imate očitno na voljo kristalno kroglo. Jaz je žal nimam.

Tudi jaz je nimam. Ampak poglejte: politični novinec skupaj z nekaj precej znanimi liki zbije skupaj manjšinsko vlado, za nasprotnika ima pa Janeza Janšo. Le kaj bi šlo lahko narobe?

Če se ne bi nekateri koalicijski partnerji vedli, kot da imamo skoraj ustavno večino, bi tudi taka vlada lahko zelo dobro delovala. Ampak glede na to, v kakšnem patu se je po volitvah znašla država … Kaj bi pa storili vi? Bi imeli raje že od takrat takšno vlado, kot jo imamo zdaj?



Prepričan sem, da bi na ponovljenih volitvah dosegli vsaj boljši, če ne občutno boljši rezultat.

(Odmahne z roko.) Oh dajte, dajte, ponovljene volitve niso bile nikoli realna možnost. Potem ko je poslanec enkrat izvoljen, je zanj čisto čisto zadnja možnost, da bi šel spet na volitve in ogrozil svojo krasno novo/staro pridobitev.

Prevladala je interpretacija, da vas je kot že številne predhodnike sesul projekt ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Bi bilo možno, da nam državo vedno znova zruši 60 milijonov evrov zavarovalniškega profita?

Kje pa, lepo vas prosim. Kakšno dopolnilno zavarovanje vendar. Res je, da sta bila nad ukinitvijo dva ministra vse prej kot navdušena, ampak za to mi je bilo precej vseeno. Če je stranka rekla, da smo za, potem smo za. Če predsednik vlade nekaj podpira, kdo pa je minister, da bo šel samopašno proti? Ne, odstop sem imel v mislih že pred tem projektom. In vlada je padla zaradi, vljudno rečeno, nerazumnosti nekaterih koalicijskih partnerjev. Več pa ne bom rekel, ker imamo zdaj neformalni dogovor o nenapadanju, da bomo lahko v prihodnosti še kdaj normalno sodelovali.


Oho, kako vizionarsko! Imate tudi že kako skupno strategijo za nagovarjanje tistih volivcev, ki so po padcu vlade prhnili: »Pih, pa tile levosredinci ne znajo voditi države niti v konjunkturi!«?

Ampak to preprosto ni res. Javni dolg smo s 70,4 odstotka, kolikor je znašal leta 2018, znižali na 66,1 odstotka – to je podatek za leto 2019. Prvič od pamtiveka smo v blagajni pustili presežek, končno smo dosegli dogovor s sindikati javnega sektorja, z mrtve točke smo pognali vrsto ključnih projektov s tretjo razvojno osjo na čelu … Kar se pa tiče konjunkture, so se gospodarske napovedi že kar konkretno obrnile navzdol, zato je imela vlada pri dodeljevanju sredstev bistveno bolj zvezane roke, kot si mnogi predstavljajo. Za povrh nas je vezalo tudi najbolj rigorozno fiskalno pravilo v Evropi. Zato sem še toliko bolj ponosen, da mi je uspelo skozi spraviti vsaj neobdavčeni regres za vse zaposlene. Kar se bo zdaj ob sanaciji pokoronskega razdejanja izkazalo za izjemno koristno pri spodbujanju domače potrošnje. Ker če ne bo te, potem … Huh, raje sploh ne pomislim, kako trda nam tedaj prede.

Reševanja so se lotili z vojaško logiko, če sem zelo vljuden. Šlo je za zdravstveni problem, a smo zdravstvenega ministra pri reševanju videli še najmanj od vseh. Pa ne razumite me narobe: če ima kdo rad obrambni sistem in vojsko, sem to jaz. A da se greš z lovci F-16 zahvaljevat zdravstvenim delavcem, namesto da bi jim čim prej izplačal krvavo prigarane dodatke ...  

Res je, korona je čez noč spremenila vse. Mnogi jo celo pozdravljajo kot nosilko velike transformacije naše blodne civilizacije, češ da nas bo vse skupaj prisililo v preporod, ki si ga v resnici tako želimo. Morda ste vsaj delno tako optimistični?

Hm, ja, ravno nekaj krasnega ta virus najbrž vseeno ni. Najmanj, kar lahko rečemo, je, da bo pustil dolgotrajne posledice. Nikoli še ni vse zastalo. Pri nas pa bo vse skupaj še toliko huje zaradi vseh napak pri odzivanju oblasti.

Zakaj, konkretno?

Ker so se, če sem zelo vljuden, reševanja lotili z vojaško logiko. Šlo je za zdravstveni problem, a smo zdravstvenega ministra pri reševanju videli še najmanj od vseh. Pa ne razumite me narobe: če ima kdo rad obrambni sistem in vojsko, sem to jaz. Ampak da se greš z lovci F-16 zahvaljevat zdravstvenim delavcem, namesto da bi jim raje čim prej izplačal krvavo prigarane dodatke … Za pojasnitev takšne mentalitete mi preprosto zmanjka domišljije. Njihova vojaška logika nam je med karanteno naredila ogromno škode. Saj je šlo vendar za epidemijo, ne za invazijo. Privoščili so si velikansko podoživljanje leta 1991, kar je v ljudeh samo vzbudilo strah.

Strah pa je ena najnevarnejših reči na svetu.

Zato bodo splošne družbene posledice še toliko hujše, kot bi bile že tako in tako. No, zdaj si bom pa kljub vašim napotkom vseeno privoščil eno gasilsko primero.


Kar! Saj nisem mislil, da morava čisto brez.

Stara paradigma gasilstva je dolgo temeljila na tem, da so goreči objekt povsem zalili z vodo. Tako je tisto, kar ni zgorelo, potem pogosto zgnilo. Sodobna gasilska taktika je popolnoma drugačna. Moderno gasilstvo namreč gradi na tako imenovanem notranjem napadu. Če recimo gori kuhinja, z visokim tlakom in vodno meglo gasimo samo kuhinjo. Kot nam je razložil strokovnjak, ki nam je predaval na tečaju gasilske taktike: »Če gori štedilnik, mora ostati po gašenju vaza na jedilni mizi nedotaknjena.«

S tem hočete povedati, da …

Da je bil velikanski del škode povzročen zaradi nesorazmernosti ukrepov. Bom del zelo konkreten primer, ki se bo morda samo na prvi ošvrk zdel banalen. Obe moji hčerki sta v šoli dobili nalogo, da doma sami napravita vsaka svojo maketo. Starejša je ročno izjemno spretna in je povsem sama napravila fenomenalno maketo neandertalskega zaselka. Mlajša pa je bolj nadarjena za druge reči, zato sem moral maketo njene sobe v večini napraviti jaz. Obe sta na koncu dobili pet. Žena me je o tem po SMS obvestila takole: »Za maketo si dobil pet, v soboto te pa čaka izdelava glasbila.«

Ha ha ha …

Moram povedati, da se po tem še toliko bolj čudim, ko se jih na poročilih slišim hvaliti, da je šolanje na daljavo enakovredno normalnemu pouku. Kako lahko kaj takega sploh izrečejo z resnim obrazom? Ampak seveda, veliko lažje je zakopati glavo v pesek in se delati, da je vse v redu, kot reševati svoje prave probleme.



Zdaj bom izrekel svoje malce radikalno prepričanje, vi pa boste povedali, ali se z njim strinjate. Korona se bo zdaj po svetu izrabila, da se zamaskira popoln finančni kolaps, ki bi se v prihodnjih nekaj letih zgodil tudi brez korone, saj je globalno gospodarstvo že dolgo predvsem velika toksična iluzija.

Hm. Vsekakor se zelo strinjam, da se bo kriza izrabila za upravičevanje marsičesa. Brez skrbi, da bo korona zdaj kriva za vse. Tudi za vsa menda neizogibna odpuščanja ter rezanje državljanskih in delavskih pravic. In za vse vojno dobičkarstvo, ki smo ga videli in ga še bomo videli pri raznih nabavah. S »popolnim finančnim kolapsom« se mi zdi pa zelo nevarno rožljati. Drži, zadeve so hudičevo resne. A kot ste prej sami lepo rekli: strah je ena najnevarnejših reči od vseh.


Dobro. Ampak najbrž je vseeno prav, da si nalijemo čistega vina?

Svetovno gospodarstvo je res že nekaj časa … v fazi, ko se zdi, da se je vse skupaj nekako upehalo. Sam upam predvsem, da je bila epidemija dovolj jasen signal, da se moramo čim prej začeti ukvarjati s samooskrbo, vsaj glede nujnih dobrin in proizvodov. Želja po dobičku nas je prignala do tega, da vsak dan manj reči proizvedemo sami. Upam, da smo se začeli problema zdaj vsaj malo bolj zavedati. Predvsem pa upam, da smo po zadnji krizi za zelo dolgo dojeli vsaj, kako ključno je ohraniti čim boljši javni zdravstveni sistem. Kajti kristalno jasno je, da so najbolj nastradale prav države z bolj privatiziranimi sistemi. Italija, Španija …

Sliši se neverjetno, ampak dejansko tudi Švica …

Tako je: Švica! No, veste, saj naše slovensko pojmovanje Švice je nekaj izjemno zanimivega. Tam sem bil v svojem mandatu štirikrat. In zato vem, da tisti, ki nam za cilj še vedno postavljajo, da postanemo druga Švica, nimajo pojma.

Kako to mislite?

Povem vam, da je zelo malo Slovencev, ki bi želeli živeti tako, kot danes živijo v Švici.

Hmmm … Da ni ta vseeno malo preveč lovska? Povprečna švicarska plača je vsaj pred krizo krepko presegala 7000 evrov.

Saj to. Ljudje gledajo samo švicarske plače, ne vidijo pa švicarskih stroškov. Vrtec stane tam 3000 frankov na mesec. Potem družinski proračun vedno znova sproti izprazni privatizirano zdravstvo, da cen vseh drugih osnovnih življenjskih potrebščin sploh ne omenjam. Poleg tega Švicarji za svoje dohodke garajo kot črna živina. Česa tako ekstremnega si pri nas vseeno še ne znamo predstavljati. Vem, da se sliši vsaj malo čudno, ampak med kakovostjo življenja v Sloveniji in Švici je v tem trenutku bistvena razlika.

Pri spopadu z virusom pogrešam predvsem zdravo pamet. Seveda ne samo v Sloveniji. Ne morem vam povedati, kako dovolj imam tako tistih, ki razlagajo, da je ta virus en sam velik nič, kot tistih, ki te vsak dan tako strašijo, da si komaj sploh upaš iz spalnice. In tako se moram zdaj še večkrat kot prej ves dan po malem spraševati: kam je vendar izginila naša zdrava pamet?

Švica bi morala hlepeti po tem, da postane druga Slovenija. Fascinantno. Upam, da se bom lahko uprl skušnjavi, da bi dal to kar v naslov intervjuja.

Samo da ne bo potem tega kdo zlorabil za obtožbe, da je po mojem v Sloveniji vse super. Saj vemo, da ni tako. Ampak če se vrnem na izhodiščno temo: naš zdravstveni sistem je svojo nalogo v nasprotju s švicarskim opravil z odliko. Res se sliši neverjetno, ampak naše javno zdravstvo se je z vsemi svojimi srhljivimi anomalijami izkazalo za veliko bolj učinkovito od švicarskega. Pa še eno stvar bi v tem širšem sklopu izpostavil. Tisti gospodarstveniki, ki že leta trobentajo o tem, da je javni sektor predvsem velik parazit, ki ga oni kot lokomotiva vlečejo naprej, so zdaj z iztegnjeno roko prvi v vrsti pred državno malho za pomoč. Celo tisti ortodoksni desničarji, ki imajo drugače polna usta »nevidne roke trga«. Kaj ni to hecno?


Ne, temveč odurno. Kot je odurno to, da naši poslanci v parlamentu maja niso več nosili mask, razen seveda na sejah pred kamerami. Kot se je izrazila neka insajderka: »Mi smo se tu že zdavnaj nekako odločili, da smo eno veliko gospodinjstvo s 400 člani, ha ha!« Za navadno rajo pa so še enkrat več veljala povsem druga pravila.

Eh, saj je tudi vlada na Brdu delala zelo podobno: notri na seji maske, zunaj v avli pa brez in vsi čisto skupaj. In če smo že pri tem … Tudi ko smo jih v parlamentu še nosili, jih ni skoraj nihče nosil pravilno. Seveda imate prav, ko opozarjate na dvojna merila pri odrejanju ukrepov za splošno populacijo. In tako ni tudi nič čudnega, da se v ljudeh – tako pri nas kot po svetu – dviguje tak val nezaupanja v uradne informacije. Pri nas so en dan odredili tako, drug dan povsem drugače – včasih so celo v 24 urah dvakrat spremenili pravila karantene. Ja kaj naj pa ljudstvo drugega sklepa, kot da nimajo pojma? Kar bi bilo sicer vsaj delno razumljivo in opravičljivo, saj gre za zelo nov virus, o katerem vemo še zelo malo. A to je treba ljudem pošteno povedati in to poštenost zastaviti kot porok za sodelovanje pri skupnem obvladovanju problema.

Lepo rečeno.

Pri spopadu z virusom pogrešam predvsem zdravo pamet. Seveda ne samo v Sloveniji. Ne morem vam povedati, kako dovolj imam tako tistih, ki razlagajo, da je ta virus en sam velik nič, kot tistih, ki te vsak dan tako strašijo, da si komaj sploh upaš iz spalnice. In tako se moram zdaj še večkrat kot prej ves dan po malem spraševati: kam je vendar izginila naša zdrava pamet?


Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE