Marijana Brecelj: Ničesar ne obžalujem, nič mi ne leži na duši

Na intervju se pripelje s kolesom, skoraj skoči z njega, stisne roko in začne odgovarjati. Pripisal bi ji vsaj desetletje manj, kot jih šteje. Pove, da ne namerava nehati igrati, na snemanjih ji ustreza družba mladih ljudi, ki jo najprej kličejo gospa, kmalu pa ji brez težav rečejo: »Daj, ti, no, to malo bolje naredi, daj malo več od sebe, gremo na polno.« Kmalu jo bomo na Pop TV spet gledali v novi domači seriji Najini mostovi.

Pred kratkim ste dejali, da vaši vrstniki berejo medicinske izvide, vi pa raje scenarije, kajne?

Rekla sem, da se pripadniki moje generacije ukvarjajo z medicinsko diagnostiko. Imam srečo, da še lahko delam, mnogi mojih let nimajo priložnosti. Delam, da sebe ohranjam v kondiciji. No, pa tudi stranski učinki so dobrodošli. (nasmeh)

Stara sem bila 18 let, iztrgali so me iz okolja, kjer sem imela prijatelje in simpatije, to je bil ves moj svet. Od same žalosti sem se grozno zredila, še moj oče, ki nikoli ni komentiral takšnih reči, je to opazil. 

Polona Vetrih mi je v intervjuju povedala, da umetnik sploh ne more iti v pokoj, ker bo še naprej umetnik, lahko le zamenja status. Se strinjate?

Saj tudi zdravnik in znanstvenik ne moreta kar nehati razmišljati tako, kot sta vse življenje v svojem poklicu. Je pa res, da imamo mi srečo, da opravljamo poklic, v katerem potrebujejo tudi seniorje, da ne rečem stare ljudi. (nasmeh) Aktivnih igralcev moje generacije ni več v izobilju, jaz pa bom delala, dokler bom lahko.

V Reki ljubezni ste bili Marija, babica, ki pa je bila glavnima junakoma pravzaprav kot zelo zaščitniška mama. Kako vidite slovensko mamo in to, kako je prikazana v filmih in na televiziji?

Stereotip je Cankarjeva mati, današnje mame in stare mame pa so daleč od tega. Niso več požrtvovalne, razumevajoče in trpeče matere. Že dvakrat sem igrala zelo zanimivo vlogo mame, prvič v filmu Pod njenim oknom, drugič pa v filmu Šiška Deluxe. Zdaj sem od mam napredovala k starim mamam. Stara mama v Reki ljubezni je čutila potrebo, da zaščiti glavna junaka in jima nudi vse, za kar sta bila prikrajšana v otroštvu. Še nikoli nisem toliko zagovarjala določenega lika kot prav Marijo iz Reke ljubezni. Očitali so mi, da je grozna, jaz pa sem jim odgovarjala, da to dela iz ljubezni. Je pa res, da lahko prevelika ljubezen dela škodo.

Ko pogledate na svojo kariero, kdaj čutite obžalovanje? Je kakšna vloga, ki je niste dobili, čeprav ste si jo želeli? Bi zdaj kaj odigrali povsem drugače, kot ste pred leti?

Ničesar ne obžalujem, nič mi ne leži na duši, nič ni ostalo neizgovorjeno. Stvari se dogajajo, kar prihajajo. Ne vem, ali so to srečna naključja, s tem se ne ukvarjam, sem pa vesela. Izziv mi je tudi vloga v novi nadaljevanki, ker je povsem drugačna od tiste iz Reke ljubezni. Slovenija je majhen prostor, ljudje se te zasitijo, določen lik se težko ponavlja.

Pred leti ste igrali v komediji 5žensk.com, ki je skupaj s predstavo 5moških.com odprla vrata takšnim komedijam, ljudje od tedaj derejo v komercialna gledališča. Toda ali je vse, kar je tam nastalo po tem, res dovolj kakovostno?

S to predstavo smo orali ledino. Direktorica Špas teatra Urša Alič ima neverjeten občutek za te reči, ve, kaj izbrati. Me smo bile takrat skeptične, ona pa je verjela, da bo predstava uspešnica. Ko sem to delala, sem se zelo veliko naučila. Rada sem v stiku z občinstvom, rada vidim gledalca v oči, zaradi njega sem tam. Ko smo igrali 5žensk.com v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, sem bila popolnoma izgubljena, nisem čutila, da so pred menoj ljudje, ki jim govorim. Sem pač privrženka bolj komornega gledališča.

Ste tudi zvesta obiskovalka predstav, videla sem vas že v Drami, pa ne na premieri, prej na kateri od ponovitev. Kaj najraje gledate?

Z leti sem postala bolj selektivna. V Špas teater bi morala, da si ogledam dve predstavi, upam, da ju še ujamem. V Dramo grem rada, tam sem pustila kar nekaj sanj, let, dela in iskanja. Tudi v Mladinsko gledališče grem. Rada grem v kino, a gledam le določene filme. Nazadnje sem gledala Tarantinov Bilo je nekoč … v Hollywoodu, zdel se mi je vrhunski. Ker govori o snemanju filmov, je še zlasti zanimiv za nekoga, ki je kdaj pri tem sodeloval.

Še nikoli nisem toliko zagovarjala določenega lika kot prav Marijo iz Reke ljubezni. Očitali so mi, da je grozna, jaz pa sem jim odgovarjala, da to dela iz ljubezni. Je pa res, da lahko prevelika ljubezen dela škodo. 

V zadnjem času znani obrazi radi izdajajo avtobiografije, se tudi v poigravate s to mislijo?

Niti najmanj. (smeh) Če bom kdaj kaj napisala, bo to pravljica, ki sem jo pripovedovala svojima vnukoma. Sproti sem si jo izmišljevala, dogajala se je pri nas na Notranjskem. Zelo smo se zabavali in jo skupaj ustvarjali.

Zakaj se še niste lotili pisanja?

Ker ne znam. Rada bi pisala, a moram dojeti načela. Ko se lotim, se začnem izgubljati. Morda bom šla na tečaj pisanja.

V mladosti ste kar nekaj let živeli v Beogradu in menda vam je bilo zelo nenavadno, ko ste se vrnili v Ljubljano in so vas znanci čudno gledali, ko ste se ob srečanju hoteli objemati in poljubljati, kot ste to počeli tam. Tudi sicer delujete strastna, polnokrvna ženska, bi v kakem drugem okolju živeli lepše kot v Sloveniji?

Težko rečem. Vem pa, da sem bila ob vrnitvi iz Beograda najbolj nesrečno bitje na svetu. Stara sem bila 18 let, iztrgali so me iz okolja, kjer sem imela prijatelje in simpatije, to je bil ves moj svet. Od same žalosti sem se grozno zredila, še moj oče, ki nikoli ni komentiral takšnih reči, je to opazil. Potem sem se prilagodila, sem dokaj prilagodljivo bitje. Sem si pa tedaj rekla, če bom kdaj imela otroka, ga ne bom nikdar tako mučila.

Vaša mama je bila prav tako igralka, je igrala tudi v Beogradu?

Ja, bila je članica Jugoslovanskega dramskega gledališča, tam so bili igralci iz celotne takratne Jugoslavije. Res dobro se spominjam vseh zvezdnikov, ki so igrali tam. Srbi pač znajo, iz svojih igralcev so naredili velikane. Ko smo videli Ljuba Tadića na cesti, smo skoraj izgubili zavest. (smeh)

Gledam se zelo težko, a rada vidim, kaj smo naredili. Včasih imaš namreč občutek, da si nekaj odlično naredil, pa potem ni nujno tako. Igralec potrebuje režiserja, on nadzira, kaj delaš. Ti imaš lahko v sebi najbolj huronska čustva, a če jih režiser pravilno ne uporabi, ni nič. 

Pri nas pa ni tako? Ali mediji ne poročajo dovolj o uspehih naših igralcev v tujini? Ste kdaj to občutili na lastni koži?

Pred mnogo leti smo gostovali v Moskvi s tremi predstavami, med drugim s predstavo Improvizacija v Versaillesu ali Skapinove zvijače. Pri nas je doživela premiero leta 1971, bila je res drugačna od vsega, kar smo videli do tedaj. Boris Cavazza je v pravem trenutku dobil pravo vlogo, bilo je magično. V Moskvi smo igrali dve predstavi, obe sta bili razprodani, in ko smo šli naslednji dan v ogromno trgovino s ploščami, je neki človek prišel do Borisa in mu čestital. To je bilo res nekaj posebnega. Takrat se mi je zdelo, da doma o tem niso poročali, kot bi morali, no, morda pa sem le jaz to doživljala bolj čustveno.

Živite ob Cerkniškem jezeru, imate doma televizijo ali ne?

Imam. In tudi rada pogledam, kaj delamo. Sicer živim v deželi čarovnic in jezera, ki enkrat je, drugič ga ni, v rojstni hiši svoje mame, prav tako igralke Ančke Levarjeve, a kljub temu se mi zdi pomembno, da pridem v Ljubljano in delam.

Pravite, da radi pogledate, kaj ste ustvarili, torej niste ena od tistih igralk, ki se ne morejo videti na zaslonu?

Gledam se zelo težko, a rada vidim, kaj smo naredili. Včasih imaš namreč občutek, da si nekaj odlično naredil, pa potem ni nujno tako. Igralec potrebuje režiserja, on nadzira, kaj delaš. Ti imaš lahko v sebi najbolj huronska čustva, a če jih režiser pravilno ne uporabi, ni nič.

Serijo Reka ljubezni so režirali mladi fantje, predvidevam, da bo tako tudi z Najinimi mostovi. Kako vodijo legendarno Marijano Brecelj? Vas vikajo ali tikajo?

Začne se z gospo, konča pa z: »Daj, ti, no, to malo bolje naredi, daj malo več od sebe, gremo na polno.« (Smeh)

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE