Manca Košir, publicistka 

Foto: Uroš Hočevar

»Pri meni je največji izdatek hrana, saj kupujem lokalno zdravo zelenjavo in sadje na tržnici, rada imam ribe pa divji riž, eko pudinge in sladolede in tako naprej v tem duhu. Cunjice si kupujem namesto rož. Zadnje čase je moja pogosta izbira trgovina z rabljenimi oblačili na Resljevi ali Trubarjevi ulici, ko grem iz kliničnega centra, mimogrede tja zavijem na pašo. Kar nekaj čudovitih kosov nenošenih oblačil sem si kupila tam, minuli teden krasne usnjene čevlje z leopardjim vzorcem. Hlače, ki sem jih lani občudovala v izložbi v Trstu, a jih nisem kupila, saj so bile predrage za moj upokojenski žep, sem tu dobila za tri evre. Hura! 

Med korono sem hodila ravno tako na 'mojo' šišensko tržnico z eno branjevko ali dvema ter v majhne trgovine z ekološko hrano. V markete redko zavijem, med korono nisem šla nikoli. Tudi cunjic nisem kupovala, ker nisem nikamor šla. Zato pa sva s hčerko Ladejo v tem času ustvarili knjižico pesmic za otroke Skuštranke, kar me je veselilo. 

Zame je vsak nakup doživetje, rada gledam in otipam stvari, obleke pomerim. Kupujem v kontekstu, ki si ga želim zapomniti: kdaj sem kaj kupila, ob kateri priložnosti … V omari imam obleke, stare 10, tudi 20 let, čevlje še starejše, a za vse vem, kje sem jih kupila in kdaj. Da bi mi poštar prinesel paket, to pač ne bi bilo isto. V paketih prihajajo k meni samo knjige, vsak teden po več knjig. Te pakete odpiram z največjim užitkom.« 

Barbra Jermann, urednica revije Suzy 

Foto: osebni arhiv

»Nisem tipična ženska, ki bi ji bilo nakupovanje v veselje. V trgovino grem, ko kaj potrebujem, včasih pa se vendarle zgodi, da grem po kruh in kupim obleko. Za dušo. Tako sem si letos privoščila rožasto zvončasto obleko, ki je vnesla nekaj ženskosti v mojo 'kraljevino' hlač. Ravno pa sem si kupila tudi nove superge, saj so mi stare razpadle sredi spusta s Šmarne gore. 

Navade kupovanja sem med krizo seveda spremenila. Ugotovila sem, da imam pravzaprav vse, kar potrebujem, doma, in dokler je uporabno, ne potrebujem novega. Hkrati pa sem nekatere stvari vrgla stran in rehabilitirala pozabljene kose. Cela čistka! 

Na spletu sem že kupila nekaj stvari, vendar je to vedno drama. Predvsem pa sem človek, ki mora preizkusiti, prijeti v roke, začutiti energijo ... Prav občudujem prijateljice, ki si na dom naročajo čevlje in obleke. Jaz sem si roloje in kuhinjske stole. Brez pomoči hčerk ni šlo, zato je spletno nakupovanje moj izziv!«