Maja Štamol Droljc, oblikovalka
»Osnovno šolo imam v lepem spominu, srednje kemijske, ki je bila izbira mojih staršev, pa ne. Pravzaprav se spomnim samo prvega letnika in prve ure vaj v laboratoriju, ko sem od žalosti jokala, ter gledališke skupine, katere članica sem bila. Za vse druge dogodivščine štirih let sem izvedela od sošolk in sošolcev na srečanjih, ki smo jih imeli kasneje. Imam pa lepe spomine na kasnejša izobraževanja ob delu, ki so vezana na mojo ljubezen – oblikovanje. Najbolj pomembno je, da otrok ugotovi, kaj bi v življenju rad počel, kaj ga veseli … Pravijo, da prihajamo v obdobje, ko bomo lahko zamenjali tudi več poklicev in nič neobičajnega ne bo, če se boš pri petdesetih odločil za povsem nov študij ali nov poklic. Za Žani in Dilsi si predvsem želim, da bosta spoznali, kaj je tisto, kar ju bo v življenju osrečevalo. Če bosta to ugotovili, bosta pri svojem delu zagotovo tudi uspešni. Ob bližajočem se šolskem letu nimamo posebnih skrbi. Punci hodita v waldorfsko šolo Savinja v Žalcu, kjer uživata in se zato prvega šolskega dne veselita. To, da sta srečni v šoli, pa je zame kot mamo najbolj pomembno.«
Manca Izmajlova, mezzosopranistka
»Vedno se mi zdi, da poletje tako hitro mine. Z možem imava dostikrat koncerte, tako nikoli ni prav res dolgega dopusta. V Avstriji, kamor smo se preselili, se pouk začne 15. septembra, tako da nekaj časa za priprave še imamo. Potrebščine nabiramo sproti, ko je cena ugodna, zvezke in knjige pa učenci v Avstriji dobijo v šoli. Sama sem rada hodila v osnovno šolo in tudi gimnazijo, kjer sem imela zelo dobre prijatelje, in ta leta še vedno hranim v najlepšem možnem spominu. Za hčerki si želim, da bi našli srečo v svojih poklicih, kateri koli bodo. Res mi ni pomembno, za kaj se bosta odločili. Visoke ambicije prinesejo veliko stresa in ni vsak za to. Kar koli si bosta želeli početi, ju bova podpirala. Dajala jima bova širino in pomagala pri iskanju ustvarjalnosti, držanju poguma, življenjske drže.«
Alenka Kesar, publicistka in pripovedovalka zgodb v marketinški agenciji Adrema
»O, prvi šolski dan! Toliko vznemirjenja! Mlajša hči Lina gre že v osmi razred in počasi razmišlja o nadaljevanju šolanja na gimnaziji. Moja skrb je gotovo namenjena temu, da ima pravočasno vse potrebščine, sama pa jih zavije in pripravi. To je najin vsakoletni ritual, ko jih greva nakupit, potem pa še na kosilo in sladoled, da počastiva leto, ki prihaja. Sicer pa mi je najpomembneje, da se v šoli dobro počuti, ima prijateljice in gre rada v šolo. To se mi zdi ključno. Moja starejša hči Neli je študentka in gre v tretji letnik fakultete, ki jo opravlja izjemno dobro. Ne bi mogla biti bolj ponosna! Kaj si želim za dekleti? Da bi bili zadovoljni s svojim poklicem in bi ga radi opravljali. Če imaš poklic rad, greš rad v službo in imaš tam dobre odnose, je to resnično največ. Vsakega dela se da naučiti, največji izziv so odnosi in energije v kolektivu. Včasih se mi zdi, da nastajajo vse bolj 'nori' poklici in izjemne priložnosti na trgu dela, kar pomeni samo, da bodo imeli naši otroci večje možnosti zase. Pred leti so se mnogi posmehovali poklicu vplivnežev, pa jih poglejte danes! Morda bo katera od mojih hčerk na Luni kuhala zdrave obroke. (Smeh.) Nikoli se ne ve.«
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: