Mag. Peter Ribarič: Pravo bogastvo v življenju so kakovostni odnosi z drugimi ljudmi

Peter Ribarič je izboljševalec poslovanja organizacij, povezovalec poslovnih priložnosti, zato se v podjetju Planet GV kot lastnik in direktor počuti kot riba v vodi. Prav tako je poslovni angel, prepoznavanje in podpora bodočih uspešnih podjetnikov je zanj življenjsko poslanstvo, saj je radoveden in željan novih znanj. Kot računalničar, ekonomist in računovodja se je izmojstril v numeričnih izrazih, ki jih v bolj preproste jezike prevaja dvema otrokoma. Otroci so nepopisan list, zato podpira družbene aktivnosti, ki so usmerjene v otroštvo brez prevelikih materialnih razlik, med njimi je tudi ustanovni član in predsednik Fundacije za otroke HC Andersena. V nenehnem iskanju izzivov, veščin in znanj, za katere je pripravljen iti iz cone udobja, tako poslovno (povprečno na pet let zamenja poslovni izziv) kot privatno (v zadnjih letih sem je tako naučil surfati in jahati), je ves čas veder in poln zamisli.

Vaša kariera je pisana, delovali ste kot programer, finančnik, poslovni angel, mentor, predavatelj, član uprav podjetij in danes vodite znano podjetje Planet GV, ki se ukvarja z izobraževanji in seminarji ter kongresi. Kako gledate na svojo karierno pot in kakšne cilje še imate?

Vedno me je vodila želja po novih znanjih in izkušnjah, usmerjen sem v doseganje rezultatov in v pomoč sodelavcem, poslovnim kolegom in prijateljem. Planet GV združuje moja osebna in poklicana zanimanja, saj organiziramo 20 konferenc letno za različne poklicne skupine in skupaj izvedemo preko 100 izobraževalnih dogodkov. Osrednji namen vseh naših poslovnih dogodkov je prav dvig znanj ter veščin in poslovno povezovanje. Cilj na Planetu GV je privabiti še več udeležencev iz tujine, s čimer bomo obogatili izkušnjo slovenskih udeležencev in prispevali k dvigu dodane vrednosti celote. Ker znanje in zlasti uporaba znanj, veščin in kompetenc postaja vse bolj iskano, se osredotočamo na vprašanje prenosa znaj in samega transferja vednosti, k čemur vabimo strokovnjake in specialiste, ki takšna znanja nosijo, kreirajo in soustvarjajo. Prav tako se ukvarjamo z založništvom in revialno klasiko. V prihodnje bom povečeval del časa, ki ga namenim podpori bodočih podjetnikov, ki vselej generirajo nove ideje in postavljajo drugačne poslovne in osebnostne izzive. Med podjetniškimi ekipami bi še posebej izpostavil ekipo Borze terjatev, ki bančništvo vrača ljudem, ekipo Mediately, ki na osnovi registra zdravil ustvarjajo koristne vsebine za zdravnike že v osmih državah srednje Evrope in ekipo Cleanshelf, ki trži aplikacijo za nadzor nad stroški storitev v oblaku in ga uporablja že marsikatero globalno podjetje. Zaradi uspeha teh in ostalih ekip bomo letos poleti ustanovili sklad Silicijevi vrtovi 2 za angelsko financiranje tehnoloških start-upov z ambicijo rasti na globalnem trgu.

Potrebno se je znati pomeniti s seboj in se konec dneva dobro počutiti. Da se ravnamo po načelu »ravnaj z drugim, kot bi želel, da drugi ravnajo s teboj«, je priporočljivo. Tisti, ki vodijo, naj vodijo s srcem in ne razumom. Naj poslušajo več, kot govorijo. Predvsem pa morajo (so)čutiti. 

Pojem znanja vam je torej blizu. Se vam zdi, da bo prihodnost odvisna od nespecifičnega, kreativnega znanja ali zgolj nekih rutin, ki jih bomo ponotranjili? Nas tehnologija v tem pogledu podpira?

Prihodnost človeštva je v negovanju predvsem tistih lastnosti, ki so nas pred mnogo leti ločile od preostalih živali, v kreativnem reševanju nespecifičnih problemov. Seveda pa pojma kreativnosti ne moremo razumeti izven konteksta ustreznega človeškega gestalta, ki generira noviteto oz. drugačno, ustvarjalno rešitev. Pogum velja tudi v tem primeru. Seveda nas bo pri rutinskih opravilih tehnologija v prihodnosti še hitreje nadomeščala kot doslej, kar vidim kot nekaj pozitivnega. Tehnologija je čudovit pripomoček in z njeno pomočjo lahko hitro in učinkovito rešujemo vsak dan širšo paleto rutinskih opravil. Zato verjamem, da bomo v naslednjih dvajsetih letih doživeli razcvet tehnologij, ki bodo omogočile avtonomno vožnjo brez nesreč, prevajanje govora v realnem času, programe in robote, ki bodo izvajali diagnostiko in izvajanje vseh pogostih zdravstvenih posegov, robote, ki bodo izvajali nego pomoči potrebnim, aplikacijo storitev razširjene realnosti in potovanja, rekreacijo in druženje v virtualnem okolju.

Pred kratkim ste skupaj s Slovensko kadrovsko zvezo vodili Svetovni kadrovski kongres, ki se je odvijal na Bledu. Kakšne vtise ste odnesli?

Slovenski kadrovski kongres je osrednji slovenski letni dogodek kadrovskih (HR) strokovnjakov in letos hkrati tudi osrednji evropski dogodek HR strokovnjakov, saj smo na njem gostili letno konferenco Evropske kadrovske zveze EAPM. Programsko smo želeli na konferenco uvrstiti najboljše iz Evrope in Slovenije in uspelo nam je. Odzivi so odlični, govorci so vsak s svojo markantnostjo opozorili nase in na ideje, ki jih bo prihodnost managementa ljudi potrebovala. Veliko je bilo govora o sodelovanju na drugačnih osnovah in sposobnosti preseganja nekih omejitev, ki jih morda ne vidimo. Kongresa se je udeležilo 500 HR strokovnjakov, od tega 70 iz celotne Evrope. Ponosni smo, da smo gostili Johna Amaechija, ki je predstavil svojo osebno zgodbo: od srednješolca iz angleškega podeželja, v katerem je nekdo prepoznal talent, do njegove odločenosti realizirati prepoznani talent in uspeti. Seveda, uspeh ne pride čez noč. Njegova osredotočenost na cilj in pripravljenost na trdo delo ga je vodila najprej do NBA igralca, pri čemer je ob poklicnem igranju košarke uspešno zaključil še študij psihologije. Danes je priznan organizacijski psiholog, avtor knjižnih uspešnic in mnenjski voditelj.

Interes ima v naši družbi negativen prizvok. Obstoj interesa je dober, saj je ključen predpogoj za sklenitev katerega koli posla. Obenem pa interes pomeni, da imamo svojo negativno plat pod kontrolo, saj če sledimo recipročnosti, nasmeh rodi nasmeh. Seveda pa koristoljubje ni isto kot interes. 

Omenili ste mi, da »če vsi damo svoje srce, vsakdo najde svoje mesto«. Kaj ste točno misli s tem zanimivim pogledom?

Verjamem v to, da lahko vsak sodelavec najde mesto v organizaciji, kjer lahko koristi, če je pri delu srčen in zavzet. Srčnost in zavzetost se izkazujeta z aktivnim pristopom k delu, s čimer mislim na sodelavce, ki aktivno iščejo naloge, ki jih je še potrebno storiti in se aktivno vključujejo v delo in pomoč drugim sodelavcem ter ukrepajo ob nastopu dogodkov, ki vplivajo na uspešnost organizacije. Vodje si takih sodelavcev le želimo in smo zanje pripravljeni storiti več, kot bi bilo pogodbeno ali zakonsko potrebno. Res pa je, da moramo takšno držo privzgojiti kot vrednoto dela in kot družba opozarjati, da je takšna podpora k rasti in avtonomni poziciji delavca ključna za dvig blaginje.

Nam lahko zaupate, kam se nagibajo HR (kadrovski) trendi? 

HR trendi podpirajo preobrazbo celotne družbe v postindustrijski dobi, v kateri postaja celotno človeštvo popolnoma informacijsko povezano in vedno večji del ljudi prehaja v družbo znanja. V tej družbi se ljudje čutijo drugače. Imajo drugačna pričakovanja. Morda jih bolj kot površno sklepanje zanima globina, vzrok nečesa. Celostnost, ki se umika parcialnosti, je vse bolj iskana in želena. V družbi znanja se povečuje pomen posameznikov in zmanjšuje pomen organizacij. A le tistih posameznikov, ki so se odločili za aktivno življenje in so se pripravljeni nenehno prilagajati, učiti in razvijati. HR trendi se nagibajo v smer personalizacije odnosa med delodajalcem in zaposlenimi in delovnega okolja, v povečevanje pomena gradnje zaupanja zaposlenih v organizacijo, v krajšanje povprečne dobe zaposlitve pri enem delodajalcu in delno prerazporejanje odgovornosti za karierni razvoj iz organizacij in vodij na vse zaposlene. Nek organizacijski holizem, bi lahko rekla.

Glede na to, da ste specialist v informatiki in poslovnih vedah, torej naravoslovju, pojem človeških odnosov in sodelovalnosti morda razumete na svojstven način. Kaj svetujete vsem, ki vodijo ljudi? 

Vsem svetujem, da vodijo sodelavce na način, ki je njim lasten, na način, ki ne kopira trenutno modo. Potrebno se je znati pomeniti s seboj in se konec dneva dobro počutiti. Da se ravnamo po načelu »ravnaj z drugim, kot bi želel, da drugi ravnajo s teboj«, je priporočljivo. Pri odnosih s sodelavci naj uporabljajo in uskladijo celotno komunikacijo, verbalno, neverbalno in energijsko. Vodijo naj s srcem in ne razumom. Naj poslušajo več, kot govorijo. Predvsem pa morajo (so)čutiti.

Poslovno mreženje naj bi bilo temelj uspeha. Se vam zdi, da v takšnih relacijah avtentičnost pridobiva ali izgublja na račun interesa in koristi?

Interes ima v naši družbi negativen prizvok. Obstoj interesa je dober, saj je ključen predpogoj za sklenitev katerega koli posla. Obenem pa interes pomeni, da imamo svojo negativno plat pod kontrolo, saj če sledimo recipročnosti, nasmeh rodi nasmeh. Seveda pa koristoljubje ni isto kot interes. Na naših dogodkih na primer spodbujamo udeležence k mreženju in povezovanju, a se na tem področju moramo še vsi izboljšati, da nam povezovanje in mreženje preide v kri, ker smo včasih malo okosteneli. Ni lepšega kot spoznavati drugačne ljudi in se od njih učiti. Če mrežimo osredotočeni na to, kar potrebujemo in ne na to, kar lahko damo, smo pri tem običajno neuspešni. Avtentičnost in iskreno zanimanje za sogovornika sta zato ključ uspešnega mreženja.

Bogatenje zaradi bogatenja samega je vrsta zasvojenosti in ne prinaša dolgoročnega zadovoljstva. Pravo bogastvo v življenju predstavljajo duhovni mir in kakovostni odnosi z drugimi ljudmi. 

Je v okolju Slovenije zgodbo o uspehu mogoče pisati samostojno, neodvisno, ali vselej potrebujemo skupine, ki nas podprejo? 

Če želimo pri nas poslovno uspeti v poslih povezanih s širšo državo, potrebujemo podporo različnih skupin. Kadar obstaja širša potreba po naših izdelkih ali storitvah, pa je tovrstna podpora še vedno koristna, ni pa potrebna in ključna za naš uspeh.

Ekonomija se spreminja, saj je vse bolj v osredju porast in potreba visoko tehnoloških in psiholoških znanjih, zlasti s področja IT in poslovne antropologije. Kam se bodo trendi ekonomije v relaciji do potrebnih znanj po vašem odvili?

Trendi ekonomije gredo v smer globalizacije in specializacije. Za uspeh posameznih družb bo odločilnega pomena zagotavljanje stabilnega in preglednega družbenega in poslovnega okolja z jasnimi pravili, ki podpirajo podjetniško pobudo. Za uspeh posameznika bodo še naprej pomembne komunikacijske veščine in razvijanje odnosov ter pripravljenost stalnega prilagajanja in prevzemanja pobude.

Se vam zdi, da se start upi prilagajajo trendom ali jih kreirajo?

Uspešni startupi zgodaj prepoznajo trende in se jim prilagodijo.

Kaj je vaša največja ljubezen?

Moja največja ljubezen je ljubezen do življenja, družine, prijateljev, sodelavcev in poslovnih partnerjev ter vseh ljudi, s katerimi najdem pravo sinergijo.

Kako pa gledate na pojem finančne neodvisnosti; namreč, ogromno je tečajev na temo bogatenja, ki ljudi včasih prevarajo in poudarjajo le videz in ne vsebine. So takšni seminarji v instant slogu »postani bogat« lahko nevarni?

Prvi in ključni korak na poti k finančni neodvisnosti je, da porabimo manj, kot ustvarimo. Drugi korak je, da si ustvarimo ustrezno zalogo finančnih sredstev za obdobja, ko ustvarjamo manj kot porabimo (npr. za čas brezposelnosti). Bogatenje zaradi bogatenja samega je vrsta zasvojenosti in ne prinaša dolgoročnega zadovoljstva. Pravo bogastvo v življenju predstavljajo duhovni mir in kakovostni odnosi z drugimi ljudmi. In ja, nevarno je poudarjati le materialno plat bogatenja. Da smo srečni, moramo znati tudi živeti živo in polno.

Nekje se napoveduje nova gospodarska kriza, zlasti v duhu ohlajanja izvoza. Če že pride do krize, kako jo bomo lahko reševali? Monetarne korekcije nimajo neskončne elastičnosti. 

Vsaka kriza je priložnost za prilagajanje in razvoj. Kriza nastopi nenapovedano in nepričakovano, zato se je na posamezno krizo zelo težko detajlno pripraviti. Še največ naredimo kot posamezniki in organizacije, če razvijamo in ohranjamo delovno kondicijo, ohranjamo prilagodljivost in ustvarjamo potrebne zaloge, za obdobje, ko se bomo prilagajali novo nastalim razmeram in iskali priložnosti za novo rast in razvoj.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE