Mag. Ksenija Klampfer: Imamo hotele in imamo hiralnice

Njen življenjepis –​ začenši z zaposlitvijo na upravni enoti Slovenske Konjice –​ je presunljiv, delovno mesto ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga zaseda, pa je trenutno na tnalu. Vse glasnejši kriki o koncu socialne države še bolj jasno kažejo, da je resor, ki ga pokriva, ključen za kakovost življenja vsake Slovenke in Slovenca. Mag. Ksenija Klampfer, ki poleg zahtevnih vsakodnevnih obveznosti svoje strokovno znanje izpopolnjuje na doktorskem študiju evropskega upravnega prava, nas je sprejela v prostorih ministrstva na Štukljevi ulici. Bil je deževen dan. Ali bo posijalo sonce, no, na to bomo morali še malce počakati.

Leto dni je minilo, ga. Klampfer, odkar ste ministrica. Vas, ko greste v trgovino, ljudje kdaj ustavijo in ogovorijo, morda ponudijo predloge za izboljšave?

Glede na to, da živim v manjšem kraju, Slovenskih Konjicah, me v soboto ali petek popoldne, ko grem v trgovino, velikokrat kdo ustavi s pripombo, da so pokojnine prenizke, na primer, veliko jih z mano deli svoj osebni problem. Seveda vsakogar poslušam, ni mi vseeno. Če le lahko, pomagam. Vsaj s predlogi, kako težavo rešiti, kam se obrniti po pomoč.

Kako odgovornost, ki jo je s sabo prineslo delovno mesto, spremlja vaša družina?

Domov se vozim skoraj vsak dan. Delovnik je pester, zahteva celega človeka. Imam enajst let staro hčer in večerne ure posvečam njej.

Centri za socialno delo nas nagovarjajo, naj najdemo način, kako ljudi motivirati, da bi delali, saj jih preveč prejema socialne transferje (skoraj 25.000 ljudi več kot v največji krizi). Nekdo namreč, ki je zaposlen za štiri ure, je upravičen do njih, do subvencij za malice, kosila, najemnine in tako naprej. To ni pravično, če tega človeka primerjamo z nekom, ki hodi v službo, ima minimalno plačo, a mora vse to, kar je prvemu subvencioniramo, plačati v celoti.  

Je bila kdaj kakšna izkušnja s človekom, ki vas je recimo sredi trgovine pocukal za rokav, negativna?

Ne ne. Morda tudi zato, ker se zavedam, da sem v javni službi. Odkar sem leta 2000 diplomirala, delam v javni upravi. Moje delo je moje poslanstvo. Če ga hočeš živeti, pa moraš najprej razumeti, da si, kjer si, zaradi ljudi. Če ti to ni jasno, boš imel veliko težav. V središču mojega dela je vedno posameznik, državljan. Ko iščem rešitve in tehtam med različnimi možnostmi, imam v mislih vselej najprej človeka. To, kako bo neka odločitev vplivala na njegovo vsakdanje življenje. Šele nato premišljujem o vplivu na večje skupine, družbo, sistem v celoti.

Bodiva konkretni. Pravite, da vsako odločitev najprej pretehtate glede na vpliv, ki ga bo imela na posameznika. Zdi se, da je odločanje o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost obšlo to logiko. Ukinjen naj bi bil zato, ker ga prejema preveč tistih, ki ne hodijo v službo, čeprav se je izkazalo, da je med prejemniki polne socialne podpore kar dve tretjini polno zaposlenih.

Številke pripovedujejo drugačno zgodbo; od 91.000 upravičencev denarne socialne pomoči jih prejema dodatek za delovno aktivnost skoraj 10.000, med njimi 5200 zaposlenih. Večina ima skrajšani delovni čas, niso polno zaposleni. Med zaposlenimi je tudi precej samozaposlenih brez dobička. Lani na začetku mandata smo temeljito pregledali celotni sistem, da bi našli kar najboljše rešitve. Najprej smo ohranili denarno socialno pomoč v znesku 392 evrov, ki na koncu z indeksacijo vred danes znese 402 evra. Če tega ne bi storili, bi se za 60 evrov 52.000 upravičencem ta znižala, 3700 pa bi jo v celoti izgubilo. Za to smo namenili dodatnih 86 milijonov evrov. Sočasno smo sprostili vse varčevalne ukrepe na področju družinske politike ter za to namenili dodatnih 58 milijonov evrov. Skupaj torej dodatnih 140 milijonov. Nato smo dvignili minimalno plačo. Prvi dvig je bil letos, naslednji sledi januarja 2020, obakrat v višini 5,2 odstotka. Hkrati bodo v januarju iz minimalne plače izločeni vsi dodatki. Takrat bo minimalna plača višja od pet do 20 odstotkov, odvisno od dodatkov, ki jih posameznik prejema. Z letom 2021 pa prične veljati nova formula: minimalna plača bo vsaj za 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Ko smo se odločali o dodatku za delovno aktivnost, pa smo ugotovili, da je znesek denarne socialne pomoči, ko smo mu prišteli še dodatek za delovno aktivnost, znašal kar 91 odstotkov minimalne plače. To je povzročilo past neaktivnosti, na kar so nas opozarjali centri za socialno delo, zavod za zaposlovanje, stroka.

Eden od argumentov ukinitve je bil tudi izgovor, da bo ta pripomogla k višji motiviranosti posameznikov, da si najdejo službo. Pravite torej, da službe so, le da ljudje nočejo delati?

Pravim le, da imamo vsak dan odprtih kar 18.000 delovnih mest, prejemnikov dodatka za delovno aktivnost pa je 10.000. Z zagotavljanjem kadra imamo velike težave. Številni delodajalci pripovedujejo, da preprosto ne morejo najti delovne sile. Poglejva si samo turizem. Julija in avgusta bi zgolj v tej stroki potrebovali 10.000 zaposlenih. S precejšnjimi zagatami se soočajo tudi v domovih za ostarele, ker preprosto ni ljudi, ki bi se prijavili na delovna mesta kuharjev, negovalcev. Govorimo o delovnih mestih, ki so lahko odprta tudi dva meseca, pa se nanje nihče ne prijavi. Tisti pa, ki delajo, slišim, so na robu izgorelosti. Pojavljajo se velike težave, ko je treba iskati nadomeščanja v času dopustov, bolniških odsotnosti in tako dalje. Ker nam na trgu dela primanjkuje kadrov, se posledice kažejo tudi na področju investicij. Če ni ljudi, se te ustavijo. Pomanjkanje investicij pa vodi v nezagotavljanje novih delovnih mest, v stagnacijo gospodarske rasti. To je velika nevarnost. Živim v vzhodni Sloveniji. Tamkajšnja slika jasno kaže, kakšna težava je, če ni kadra na trgu dela. Blizu je Avstrija, in ker so tam plače višje, ljudje seveda odhajajo na delo čez mejo.

Dodatek za delovno aktivnost je bil vpeljan leta 2012 med krizo, ko je denarna socialna pomoč znašala 230 evrov. Danes je 74 odstotkov višja! Tega instituta, ki ga imamo v Sloveniji, ne pozna nobena druga država. Pred šestimi leti je bil ukrep smiseln, da bi si ljudje našli delo, obenem pa je bil neke vrste socialni korektiv, nujen zaradi nizke socialne pomoči. Zato moramo gledati širšo sliko, področje dela in sociale. Jaz sem ministrica obeh, zato je moja naloga razumeti in zagotoviti, da se sistema prepletata. Centri za socialno delo nas nagovarjajo, naj najdemo način, kako ljudi motivirati, da bi delali, saj jih preveč prejema socialne transferje (skoraj 25.000 ljudi več kot v največji krizi). Nekdo namreč, ki je zaposlen za štiri ure, je upravičen do njih, do subvencij za malice, kosila, najemnine in tako naprej. To ni pravično, če tega človeka primerjamo z nekom, ki hodi v službo, ima minimalno plačo, a mora vse to, kar je prvemu subvencioniramo, plačati v celoti. Mi bi želeli, da ljudje delajo polni delovni čas, so polno pokojninsko in invalidsko zavarovani in imajo s tem zagotovljeno varno starost. Za vse delovno sposobne ljudi mora biti delo ena največjih vrednot. Kot družba pa moramo poskrbeti za tiste, ki iz različnih razlogov ne morejo delati. 

Ugotavljamo, da vsi državljani nimajo enakega dostopa do pomoči na domu, saj je ta v pristojnosti posameznih občin. To, kaj pa lahko občina nudi, je precej odvisno od njene finančne kondicije. Nekje posamezniku lahko nudi 50-odstotno subvencijo pomoči na domu, drugje jo lahko krije v celoti. 

Problem starajočega se prebivalstva je eden tistih, s katerim, tako se zdi, Slovenija ne ve prav dobro, kaj storiti. To je potrdila tudi revizija računskega sodišča za obdobje od leta 2007 do 2018. V njenem poročilu je zapisano, da država ni bila uspešna pri zagotavljanju dostopnosti storitev socialnega varstva. Veliko skrb zbujajočih podatkov se navezuje na starejše, na nepravično obravnavo glede dostopnosti storitev in tako dalje. Grozljive osebne zgodbe starejših nam dnevno servira projekt Vida društva Humanitarček. Da pa je stanje res kritično, trdi tudi omenjeno računsko sodišče, ki pravi, da lahko že vsak peti Slovenec sodi med tiste, ki zaradi zdravstvenega stanja ali starosti potrebuje pomoč drugih. Ni lepo biti star v Sloveniji.

Imate prav. Na tem področju je Slovenija zadnjih 15 let spala. Ko se pogovarjam s starajočimi se, pogosto slišim, da si ne želijo v domove, da si želijo ostati doma. A država mora poskrbeti tudi za to, da doma živijo kakovostno. Kaj to pomeni? To pomeni, da jim moramo zagotoviti storitve, kot je pomoč na domu, na primer. Ogromna problema sta tudi nasilje nad starejšimi, osamljenost. Izvajamo zelo dober program Starejši za starejše, ki ga tudi drugod po Evropi izpostavljajo kot primer dobre prakse. Prepričana sem, da moramo začeti svojo pozornost aktivno usmerjati v to, kako naj kot država poskrbimo ne samo za razvoj institucionalnega, temveč tudi deinstitucionalnega varstva. Razviti moramo infrastrukturo, ki bo omogočala začasne namestitve, bivalne enote, dnevne centre. Ugotavljamo tudi, da kar 25 odstotkov tistih v domovih za starejše vanje ne sodi. To so ljudje, ki bi ob manjši pomoči, razviti infrastrukturi lahko mirno še naprej živeli doma.

Lahko bi, a ne morejo. Poglejva si samo cene storitev. Cena za uro pomoči v domu za starejše je v povprečju 17-krat nižja od ure pomoči na domu. Ministrstvo pa prav tako ni zagotovilo enake obravnave uporabnikov storitev v domovih za starejše, saj so cene pri koncesionarjih za skoraj 28 odstotkov višje od cen oskrbe pri javnih zavodih.

Strinjam se, da sistem potrebuje številne izboljšave. Ugotavljamo, da vsi državljani nimajo enakega dostopa do pomoči na domu, saj je ta v pristojnosti posameznih občin. To, kaj pa lahko občina nudi, je precej odvisno od njene finančne kondicije. Nekje posamezniku lahko nudi 50-odstotno subvencijo pomoči na domu, drugje jo lahko krije v celoti.

To ni pošteno!

Ne, ni. To moramo popraviti. Predloge že pripravljamo. V preteklosti smo podelili številne koncesije. Leta 2017 smo razdelili 928 postelj, na novih 700 še čakamo. Razlike pa so seveda tudi v cenah koncesionarjev in javnih zavodov. Če primerjamo najcenejšega koncesionarja in najdražji javni zavod, je zadnji za 30 odstotkov dražji. Višjo ceno imajo denimo koncesionarji v Ljubljani, in sicer zaradi višje cene zemljišč. Nato obstajajo razlike tudi med cenami domov v javni mreži. Imamo takšne, ki so na ravni hotelov, in žal tudi tiste, ki so kot hiralnice.

Vrtoglave cene se pojavljajo tudi pri doplačilih storitev, ki ne sodijo k večjemu udobju. Svojci morajo doplačevati storitve, ki bi jih moralo kriti zdravstveno zavarovanje, saj pomenijo nego, povezano z zdravstvenim stanjem starostnika v domu. Kako boste rešili ta problem, če obenem dobro vemo, da to, da ga usmerimo na ministrstvo za zdravje, ni rešitev, temveč zgolj prelaganje odgovornosti?

Vsak posameznik, ki gre v dom za ostarele, je postavljen v določeno kategorijo – nega 1, nega 2, nega 3. Nega 1 je najbolj osnovna, "hotelska". Če pa bi na primer želel nekaj, kar sodi v nego 2, to seveda pomeni tudi, da je treba določene storitve doplačati.

Ampak to, da cene niso poenotene, je nedopustno!

Se strinjam. Nedavno sem slišala zgodbo znanca, ki mi je zaupal, da je moral za dementno mamo, ki se včasih pozabi tuširati, doplačati storitev, povezano z osebno higieno. Ko je doma delal računico, je ugotovil, da je zanj veliko ceneje, če tuširanje doplača, kot da mamo premesti v nego 2, kjer je tuširanje v ceno sicer vključeno, a je nato celotni znesek storitve višji, kot če v negi 1 tuširanje doplača.

Kdaj bo stanje tu urejeno?

Oblikovanje normativov in standardov je v skladu s pristojnostmi zakona o socialnem varstvu na plečih skupnosti zavodov. Naložili smo jim, da nam morajo do konca tega leta pripraviti natančne izračune. Tega problema smo se lotili že leta 2008, a nikoli izpeljali. Tudi meni se zdi nezaslišano, da normativi in standardi v domovih niso poenoteni. Če nam bo uspelo zastavljeni projekt tokrat izpeljati do konca, bomo naredili veliko. Ministrstvo namreč ne daje soglasja na cenike posameznih domov, temveč zgolj potrjuje njihove finančne načrte. Ja, problem je sistemski. Smo pa vse vodje domov obvestili, da ne bomo dovolili ustvarjalnosti in samovolje pri določanju cen. Eno je namreč, če si nekdo želi večjega udobja in pospravljeno sobo namesto enkrat kar dvakrat dnevno, nekaj povsem drugega pa, če je nega, ki jo potrebuje, nujna. Ta odgovornost je na plečih direktorjev domov.

Po moji oceni je določba v zakonu o socialnem varstvu, ki postavlja pogoje, kdo je lahko direktor doma za starejše, slaba. Eden od pogojev je strokovni izpit iz socialnega varstva, ki pa ga lahko opravlja le tisti, ki na tem področju že dela. Opažam, da nekateri direktorji ne znajo biti vodje, ne znajo organizirati dela. 

Že že, ampak ti so odgovorni vam!

Domovi imajo svoje nadzorne svete ...

V katerih so tudi predstavniki vlade! Življenjska doba se podaljšuje, to ni podatek, ki nas je presenetil, temveč že dolgo znano dejstvo. A kaj nam pomaga, če bomo živeli do svojega stotega rojstnega dneva, če bo zadnjih 20, 25 let klavrnih. Slovenija mora izdelati vizijo, ki to upošteva, saj problem starejših ni samo njihov, temveč medgeneracijski.

Res je, demografska slika Slovenije je zelo slaba. Če se trend ne bo obrnil, bomo imeli že leta 2030 kar 25 odstotkov ljudi starejših od 65 let. Podatek ni skrb vzbujajoč le zanje, temveč predvsem za sistem, za pokojninsko in zdravstveno blagajno. Že leta 2017 je Slovenija sprejela strategijo dolgožive družbe. Na njeni podlagi resorna ministrstva pospešeno pripravljamo akcijski načrt različnih ukrepov. Upam, da ga bomo lahko v začetku naslednjega leta že objavili. Tiče pa se ne samo ministrstva, ki ga vodim, temveč tudi ministrstva za šolstvo, javno upravo, okolje. Odgovoriti si moramo na številna vprašanja, povezana s stanovanjsko problematiko, v katero je zajeta celotna družba, tudi otroci, mladi, delovno aktivni. Vanjo so vpeta tudi vprašanja usklajevanja poklicnega in osebnega življenja in seveda skrb za starostnike.

Ko sva govorili o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, ste omenili problem, da številna delovna mesta predvsem v domovih za ostarele ostajajo nezapolnjena, ker se ljudje ne odločajo zanje. Jih povsem razumem. Zakaj bi nekdo vzel nase odgovornost, ki jo s sabo prinese delo oskrbovalca, če vemo, da je njegova bruto plača 763 evrov? Preprosto dejstvo, da je delovno mesto na voljo, še ne pomeni, da ga bo človek s količkaj živo zdravo pametjo tudi hotel.

Delovna mesta oskrbovalcev so nedvomno naporna, fizično in psihično. Obenem jih večinoma zasedajo ženske, ki morajo delati ne samo med prazniki, temveč tudi ponoči. Se strinjam, plačilo je prenizko, če imamo v mislih vse izzive. Obenem pa morate vedeti, da imajo direktorji domov vsa pooblastila, da po lastni presoji oskrbovalcem dvignejo osnovno plačo za kar pet plačnih razredov, če ugotovijo, da primernega kadra ne morejo dobiti. Na ministrstvu odobrimo vsak tak njihov predlog. Sočasno pa bi rada poudarila, da delo pomeni tudi socialno vključenost in dostojanstvo človeka. Posamezniku teče pokojninska doba.

No, to je pa lepa godlja. Si mislim, da se mnogo direktorjev veliko raje odloči za varčevalne ukrepe. V domu ostane več denarja, če oskrbovalci delajo za drobiž. Menim, da bi bilo potemtakem dobro prevetriti vodstva ustanov in jih opomniti, da so zaposleni v neprofitni dejavnosti.

Ko hodim po terenu in obiskujem domove, takoj vidim, kateri ima, kako bi rekla, agilnega vodjo. Uvaja nove koncepte dela, vpeljuje nove standarde? A problem je še večji, kot je videti na prvi pogled. Ko določenemu direktorju poteče mandat, se objavi razpis za novega. Zanimanja ni. Veliko je že, če se prijavita dva, med katerima je eden gotovo ta, ki je bil na tem položaju doslej. Po moji oceni je določba v zakonu o socialnem varstvu, ki postavlja pogoje, kdo je lahko direktor doma za starejše, slaba. Eden od pogojev je strokovni izpit iz socialnega varstva, ki pa ga lahko opravlja le tisti, ki na tem področju že dela. Opažam, da nekateri direktorji ne znajo biti vodje, ne znajo organizirati dela.

Človeku se kar milo stori tudi, ko vidi mlade, še čisto sveže in z diplomo v žepu, ki gredo v svet z že tako in tako skrhano vero v dobro prihodnost, nato pa jih trg dela še dodatno obremeni. To je prekarni razred, v katerem je jutri vedno negotov. Nekateri se zaposlujejo za določen čas prek agencij, projektno. Z obljubo sicer, da bodo po določenem času pri delodajalcu prejeli boljše pogoje dela, a je pogodba v resnici le priložnost za doživetje odloženega razočaranja. Kako ministrstvo za delo rešuje problematiko zaposljivosti mladih?

V zadnjih letih je bil tu narejen pomemben premik. Število brezposelnih mladih med 25. in 35. letom je upadlo za 62 odstotkov. Leta 2014 se je namreč začel izvajati program Jamstvo za mlade. Ta evropski program vseh držav članic je zavezal zavode za zaposlovanje, da mladim, ki so končali šolanje in se prijavili kot iskalci zaposlitve, v štirih mesecih pomaga do zaposlitve, naj bo tako, da jim najde delo, uredi dodatno usposabljanje, pripravništvo, torej čim prej potisne v sistem.

Pojavilo se je veliko atipičnih oblik zaposlitve, ki so cenejše za delodajalca, bolj fleksibilne. In da, to je po moji oceni nekaj zelo nevarnega. Ne samo da takšne vrste dela mladega človeka izčrpavajo, negotovost vodi v bolezni. Ob tem seveda ni možnosti, da bi si ti posamezniki ustvarili družine, prišli do svojega stanovanja. To pa, da so primorani plačevati nižje prispevke, pomeni tudi, da njihova starost ni rožnata. 

Osebno poznam številne, ki so dobili delo za nekaj mesecev, leto dni celo, nato pa ugotovili, da zanje tam, kjer so delali, ni prihodnosti. Urediti problem za kratko časovno obdobje ni rešitev.

To je težava, s katero se sooča vsa Evropa. Pojavilo se je veliko atipičnih oblik zaposlitve, ki so cenejše za delodajalca, bolj fleksibilne. In da, to je po moji oceni nekaj zelo nevarnega. Ne samo da takšne vrste dela mladega človeka izčrpavajo, negotovost vodi v bolezni. Ob tem seveda ni možnosti, da bi si ti posamezniki ustvarili družine, prišli do svojega stanovanja. To pa, da so primorani plačevati nižje prispevke, pomeni tudi, da njihova starost ni rožnata. Začarani krog. Strinjam se, da je problem državni. Zato smo naročili izvedbo projekta Mapa, multidisciplinarno analizo prekarnega dela v Sloveniji, in to na vseh ravneh, pravni, socialni, zdravstveni. Imamo tudi medresorsko delovno skupino, katere cilj je priprava strategije boja proti prekarnosti. Na njeni podlagi bomo sprejeli akcijski načrt, v katerem bomo določili nujne spremembe zakonodaje, organizacij, tudi zavoda za zaposlovanje, se torej vprašali, kje lahko na državni ravni naredimo konec temu vseprežemajočemu družbenemu problemu.

Ko ste bili načelnica mariborske upravne enote, ste prepovedali koncert spornega hrvaškega glasbenika Thompsona. Je bila ta odločitev težka?

Prav gotovo ni bila lahka. Pritiski zagovornikov in nasprotnikov koncerta so bili precejšnji. Sledila sem varnostni oceni policije, ki je ugotovila visoko tveganje.

Kakšno vlogo imate sicer kot državnica pri izražanju nedopustnosti širjenja nestrpnosti in sovražnega govora? Sodi k vašemu opisu nalog?

Vsi, ki smo na javnih položajih, imamo odgovornost, da z lastnim zgledom vzdržujemo raven spoštovanja, širimo kulturo strpnosti in sprejemanja drugačnega stališča. Zavzemam se za spoštljiv družbeni in politični dialog.

Nedavni strahopetni napad na LGBT-klub Tiffany v Ljubljani upravičeno buri duhove. Dejanje obsojate?

Seveda! Obsojam vsakršno nasilje!

Kakšno je vaše osebno mnenje o istospolnih družinah in možnosti, da vzgajajo otroke?

Sočasno, ko je bil v Sloveniji sprejet zakon, ki omogoča istospolnim partnerjem sklenitev zakonske zveze, sem osebno poročila prvi par. In glede na to, da vas zanima moje osebno mnenje: družine so si med seboj lahko različne, a so si v mojih očeh vse enake.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE