Sveti prostori, ki so bili v zgodovini človeštva običajno verske stavbe, cerkve in posvečena mesta v naravi, žarijo posebno energijo, ki naj bi imela tudi zdravilne učinke. Različne domneve o pragovih zavesti in formatiranih ravneh zaznav so se iskrile tisočletja. 

Narava nas prežema in zemljina vitalna energija polni vse celice našega telesa, prav tako pa neživo naravo in vsa bitja, ki naseljujejo naš planet. Enako velja za nas ljudi; medsebojno se prežemamo s tistimi, s katerimi delimo intimne in socialne svetove. Zato je zares tako pomembno, da ozavestimo ravni ujemanja in odboja okolice in stvarstva, ki nas obdaja.

Ljudje Zemlje in ljudje Duha so raziskovali bivanje in bit bivajočega v upanju, da bi našli formulo, ki bi kot alkimistična transformacija »svinca v zlato« spreminjala težave ljudi v blagodati. V sodobnem času se je v duhu takšnih iskanj ponovno aktualizirala geomantija, veda o zdravljenju zemlje. 


Da je zemlja Zavest in da je duša Zemlje Gaja, ki nas vse osmišlja, nas spominja Marko Pogačnik. Je ustanovitelj šole litopunkture kot umetnostnega odnosa do sinergij zemlje, uma in duha in obenem pisec čudovitih besedil in prevodov stanj zavesti prostora in človeka v njem. Litopunktura, podobno kot akupunktura, nečiste frekvence prostora, biozavesti in ostalih subtilnih podravni bivanja transformira, da bi jih ponovno sestavila v zdravo celoto, s čimer postaja vse bolj potrebna.

Sodobni holistični pristop, ki zaobjema sintezo znanj s področij radiestezije, bioenergije prostora in geobiologije, identificira individualne pojavnosti zavesti, ki so opisovani kot raven elementalov, kerubov in safirjev narave, ki kot duhovna zavest bivanja, dostopna preko očiščenega uma, odločajo o marsičem. Očiščen um, sposoben razločevanja zrnja od plev, ki s tem vstopa skozi vrata duhovnega in materialnega, postavlja zdrave temelje lastne zavesti, ki žarišči v prostoru. 


Geni z okoljem vred sooblikujejo naš fenotip, torej naše možnosti, kaj vse lahko postanemo in smo. In okolje niso le soljudje, ki nas osmišljajo, pač pa prostori, v katerih živimo. Krajina, ki žari v nas. Opeka ali les, ki nas obdajata. Linije in oblike, ki jih opazujemo in gledamo vsak dan. In holistična dojemanja okolja, ki celovitost prostora motrijo skozi prizmo vidnega in nevidnega, čustvene aspekte zgodovine okolja jemljejo resno. Ker prostorsko stanje določa zavest družbe, fizični prostor s proporci arhitekture in prostorskega planiranja pogojuje usodo naroda. Ko so ljudje povezani s svetimi prostori, energijami okolja, ko spoštujejo dušo zemlje Gajo, bivajo v složnem sozvočju podpore vseh vidnih in subtilnejših ravni bivanja. Zato je napredna literatura polna analogij značilnosti prostora in njih prebivalcev. Z razlogom vabijo vodovja in morja, hribovja, puščavski pesek ali beli sneg. V naravi iščemo tiste elemente, ki jih v vsakodnevnem vrvežu dneva pogrešamo. V naravi se uglasimo z lastnim jedrom, z instinktivno, zemeljsko ravnjo bivanja in intuitivno, duhovno platjo.

Narava nas prežema in zemljina vitalna energija polni vse celice našega telesa, prav tako pa neživo naravo in vsa bitja, ki naseljujejo naš planet. Zato radi rečemo, da nas mati Gaja razvaja s svojo dobroto, saj nam nudi vse, kar potrebujemo. Le človek nizke zavesti jemlje, ne da bi se oziral na celoto. Zemljina zavest Gaja prav tako polni energijo bivalnih prostorov, ki jo proučuje geomantija. Enako velja za nas ljudi; medsebojno se prežemamo s tistimi, s katerimi delimo intimne in socialne svetove. Zato je zares tako pomembno, da ozavestimo ravni ujemanja in odboja okolice in stvarstva, ki nas obdaja. 

Foto: Alina Kruk/Shutterstock

In tako kot litopunktura deluje na fizikalnih postulatih geofizikalne indukcije in resonance, ki kozmogramsko posname okolico psihičnih, nadpsihičnih in supesoničnih ravni, prav tako akupunktura in naša zavest, ki se preda razvoju, odpira lastne potenciale v takšnih hologramskih prostorih, ki zaživijo najjasneje takrat, ko jih oblikuje človek prebujene zavesti.

Mrtev kamen oživi z umetelno mislijo arhitektke/arhitekta, ki črte in linije uigra v celoto, ko se njena/njegova bit materializira v stavbah in notranjih prostorih, ki jih zgradijo po idejnih zasnovah. Prostor, ograjen od zunanjega sveta s stenami različnih materialov, lahko postane svetišče, pogrom, kletka ali dom. In geomantija nas kot znanost in veda uči, kako pretočiti oblike in sokreirati prostore, ki podpirajo rast vseh ravni in oblik bivanja. 


Tistih vidnih in vseh, ki so dostopne le razviti zavesti.

Uči nas, kako žareti svobodno.

Prihaja čas Velike noči, začelo se je že obdobje Ramadana. Oba veljata za čas notranjega zrenja in očiščevanja. Vsako religijsko izročilo pozna obrede katarze in notranjega motrenja, saj razume vpetost človeka v okolje in okolja, ki določa človekov korak.

Zato v teh časih radi poiščemo prostore miru, ki so največkrat sakralni objekti ali svete točke v naravi, ki jih je Slovenija polna. Od starovercev na primer, ki jih je tako predano popisal Pavel Medvešček, se lahko veliko naučimo. Nikermana, sila pravičnosti narave, ki ureja vse vidno in nevidno, priča o tem, da je »zunaj notri in da je notri zunaj«. Vse je celota, prav vse.

Čakajo nas volitve, čas odločitev in kreacije naše usode. Usode naroda. In v vročem dnevu, prežarjenim s pričakovanji in z ničkolikokrat z vetrovi očiščenimi glavami, bomo odločili. Po številnih prehojenih poteh in nešteto korakih je prav, da se uglasimo v sebi in s seboj.

Da ponovno zgradimo Sveti prostor in damo prostor Svetemu času, ki bo zažarel in vse postavil na prava mesta. 

*Kolumna izraža osebno mnenje kolumnistke in ne nujno tudi stališča uredništva.