Sij notranje lepote je nezamenljiv in nikdar ne zaslepi pogleda. Ne lišpa se, čuteč potrebo, da bi bil sprejet, niti ga ne moti, če je odklonjen, saj je njegovo poslanstvo žareti brez izbora in namena. Komu žareti in zakaj, ni pomembno. In tako kot žari svetloba zvezde, ki ugasne ob svojem času, žari svetloba ljubezni, prinašajoč tiste lekcije, ki so nam dane, da švignemo mimo strahov in omejitev, ki nas stiskajo za vrat. In ko ljubezen reče zadnjo besedo in ko njen žar ugasne, je čas, da pokažemo svoj značaj. 

Zakaj tokrat ne bi vstopil gol, bos in cel? Predan in čist? Vstopi skozi vrata ljubezni in srca. Saj je tisto, kar lahko izgubiš, minorno v primerjavi s pridobljenimi čudeži, ki jih rodi iskrena predaja. 

Ko nas prvinska strast, ki povezuje dva, ki sta v življenje drug drugega vstopila skozi vrata ljubezni, prerodi in iz nas izkleše najboljšo različico nas samih, prepoznamo nekaj bistvenega. Vrata, skozi katera vstopimo v življenje drugega, določijo smeri, ravni, globine in barvitost naših sobivanj. Katera vrata sta izbrala, draga bralka, dragi bralec? Vrata ljubezni, ranljivosti, predaje, iskrenosti, iskrivosti in srčnosti? 


Morda vrata razuma, pragmatizma in utilitarizma, kjer sta s statistično verjetnostjo ocenila, da je ta oseba zares prava partija? Sta iskala »svojo ligo« in pozabila na nevidni svet čustev in podzavesti, ki premeša prav vse karte?  Sta izbrala vrata navidezne varnosti, saj se bojita osamljenosti in tihih večerov ter hladnih juter? Sta izbrala vrata ljubezni, ki so vaju podprla v vseh stremljenjih in prizadevanjih, da bi vajino skupno življenje bilo v ritmih harmonije?

Morda si, dragi bralec, izbral vrata navade, saj si se zbal, da te bo ljubezen spet pustila na cedilu. Da boš razdal svojo dušo in srce nememu princu sil svetlobe in teme, ki v svojih nasprotjih utelešajo tisto strast enosti, ki je tako težko dosegljiva in ponovljiva? Ko si opeval le njo in gradil svetove po njeni meri, prilegajoč se njenemu spremenljivemu okusu in ostremu kritičnemu očesu, vajenega lepih in zapeljivih oblik, si zaznal, da je ne boš nikdar zadovoljil. In zdaj na razpotju življenja zreš v izbiro, ki jo je usoda postavila predte. Sprašuje te, dragi naključni bralec, katera vrata boš izbral? Vrata ponosa, skozi katera boš vstopil na varen način, brez tveganja, vselej v skrbi za svoj ugled, ki tako ali tako mine? Boš vstopil skozi vrata pragmatizma matematične natančnosti, ki točno ve, katera kombinacija je zadetek v polno, ignorirajoč svet čustev, ki vse racionalno postavi v sebi lastna nasprotja. 

Foto: releon8211/Shutterstock

Torej, katera vrata boš izbral? Vrata poguma, ki bodo od tebe terjala veliko več, kot si pripravljen dati. Boš vstopil skozi vrata samopomilovanja, ko se ti bo zdelo, da je to, kar želiš, tebe več kot vredno. A zanikajoč nujni trud, potreben za doseganje taistega cilja, boš vrata hipno zaprl. Kaj boš izbral, dragi bralec? Saj vendarle veš, da primarni izbor tvojega vstopa v življenje bodoče drage določi zaključek vajine poti ali pa njeno nadaljevanje. Zakaj tokrat ne bi vstopil gol, bos in cel? Predan in čist? Vstopi skozi vrata ljubezni in srca. Saj je tisto, kar lahko izgubiš, minorno v primerjavi s pridobljenimi čudeži, ki jih rodi iskrena predaja. Četudi sij ljubezni zbledi, ostane izkušnja, zapisana v eter. 

Vrata, ki jih izberemo, ko vstopimo v življenje drugega, določijo pisani svet občutij in doživetij, ki jih skladno s primarnim izborom prikličemo nadse. 

Katera vrata boš izbrala ti, draga naključna bralka? Boš sebe prepoznala kot nekoga, ki je vreden več? Boš zahtevala pokorščino ali lojalnost le zato, ker se ti zdi, da si rojena pod srečno zvezdo? Boš morda odprla vrata iskrenega samosoočenja in si priznala, da je tvoj duh utrujen od lišpa in da kriči po pristni intimi. Boš izbrala vrata poguma in tvegala? V potu lastnega obraza je, draga lahkoživka, pot svobode. Vrata, ki jih izberemo, ko vstopimo v življenje drugega, določijo pisani svet občutij in doživetij, ki jih skladno s primarnim izborom prikličemo nadse. Katera vrata boš izbrala ti, draga mila ženska, ki si vselej sledila tistemu, kar je prav? Četudi še nisi prejela vsega, kar ti pripada, vedi, da se dobro gradi v času in da je tvoja luč tu, da (za)sveti. 


Vrata, skozi katera vstopamo, določijo kvaliteto odnosa. Poželenje brez ljubezni je kot bogatenje, oropano stila. Dolgočasno in naporno. A v letu 2021 nam prav nič ne preprečuje, da ne bi izbrali vrat iskrive iskrenosti, ki zaneti iskre neumrljive ljubezni. Tako kot sta vstopila Ona in On. Skozi vrata duše, ki se spaja s svetlobo, razblinjajoč temo, je vstopil On Zanjo. Vselej iskren v sebi, iščoč ravnovesje duše, telesa in misli, ki tako rade bežijo v prihodnost, izpuščajoč sedanjost trenutka, se ni obotavljal. Vstopil je v času turbulenc, teže in bremen, ki bi se jih prestrašil prav vsak, še tako izkušen mornar viharnih morij. Hvala nebu, da je vstopil s čistim srcem. Odprtim umom in dušo, ki je odprla vrata kletke pticam, ki so se ujele v past. In tako kot je vstopil, je tudi izstopil. Iz luči v luč, iz svetlobe v ljubezen. In tako je vstopila tudi Ona. Iskreno, predano, utrujeno. Tako utrujeno od nemogočih ovir, ki so dušile dih in ustavljale utrip srca. Res je, le kdo bi uspel in ohranjal ljubezen, če ne On, ki je ne glede na ovire vselej verjel v moč dobrega?

In tako vsak od nas izbere vrata, skozi katera vstopi v življenje drugega. Kot prijatelj, sodelavec in partner. Želim nam, da v letu 2021 izbiramo vrata poguma, iskrene iskrivosti, sočutja, ljubeznivosti in srčnosti. Da zasvetimo v lepoti naše biti, ki le še čaka, da ji damo prostor, da zažari. Zame, zate, za vse nas, brez izjeme. Dragi Slovenci in drage Slovenke, dajmo, zažarimo skupaj!