Portugalska talilnica kultur
Lizbona, mesto vzpetin in dih jemajočih razgledov

24.2.2019

Vedno, še posebno pa pozimi, je užitek loviti sončne žarke, se jih do sitega naužiti in do konca izkoristiti svetli del dneva. Na najbolj zahodni točki celinske Evrope, natančneje v letoviškem kraju Cabo da Roca pri Lizboni, se sonce zares kasneje skrije za zenit. Če vas ne motijo ponekod sunkoviti navali vetra ob Atlantiku in podivjani valovi, se vam lahko med borovci, palmami in vinogradi zazdi, da tu kar vse leto diši po toplih in sončnih dnevih.


Od velikih odkritij do popularnih filmov

Portugalci so upravičeno ponosni na svojo zlato dobo pomorskih odprav in pomembnih odkritij, ki so v 16. stoletju docela spremenili življenjske navade Evropejcev. Vasco da Gama, ki je leta 1502 v Indijskem oceanu vzpostavil portugalske trgovske poti in svet seznanil z danes nepogrešljivimi začimbami, je z mednarodnimi spremembami vplival na svet na globalni ravni. Nič manj pomembna niso bila odkritja Brazilije z odpravo Pedra A. Cabrala in kasneje zlata ter Magellanovega preliva med Južno Ameriko in Ognjeno zemljo. Globalizacijo je danes v Lizboni v različnih pogledih mogoče čutiti na slehernem koraku, v kotičkih ozkih in gosto prepredenih ulic, na metrojih, v trgovinah, restavracijah itn. 


Moderni del Lizbone, Parque das Nações, kjer lahko razgled uživate tudi med vožnjo z gondolo.


Kjer koli že ste, se pred vami odvija dinamični tok svetovnih jezikov, obrazov številnih etničnih skupin, prepletajo se vonjave iz svetovnih kuhinj in odzvanjajo melodije portugalskega fada, brazilski, afro-kubanski, latino ter drugi ritmi iz različnih glasbenih tradicij. Brez dvoma se počutite kot v filmu, katerega kadri se naglo menjavajo, z njimi pa tudi splošno ozračje. Lizbona je vsekakor mesto, nasičeno z močno energijo, in ne preseneča, da je že sama po sebi pravi magnet ali bolje – literarna snov za priljubljena literarna dela in filme modernega časa (npr. film Wima Wendersa Zgodba iz Lizbone in roman Pascala Mercierja Nočni vlak v Lizbono, po katerem je bil posnet tudi film).


Brez fada nikar ne zapustite Lizbone.


Mesto čudovitih razgledov

Dinamika življenja, ki jo obiskovalec čuti vihrati, se kot nalašč poda na lizbonske ulice, kjer se vam sprva zdi, da jih razumejo le Lizbončani. Mesto, obdano z visoko obalo in hribovjem (Serra de Sintra s severa in Serra da Arrábida z juga), se tudi samo pne precej v višave. Kaj hitro se zgodi, da se med mirnim sprehodom po mestni ulici ozrete proti zanimivemu pročelju ali vhodu v galerijo, za hip skrenete s poti in že se začnete strmo vzpenjati. Lizbona je prav zaradi razgibane zasnove – nižinske ob delti reke Tejo in višinske – razdeljena na spodnje (Baixa) in zgornje mesto (Bairro Alto). Iz više ležečih četrti se tako ponujajo čudoviti razgledi na vse mesto, ki poplačajo vaš trud, da ste zadihani vendarle prispeli do vrha. V prijetni panorami lahko uživate na razglednih točkah São Pedro v Alcântari, Santa Luzia v Alfami, z gradu São Jorge ali kar z najvišje točke v mestu, Graça.


Panorama Lizbone


Naj vas nikakor ne skrbi, kajti do vseh mestnih višav, ki se vam ob prvem pogledu zdijo srhljivo strme ali pa varčujete s svojo energijo, vodijo tirne vzpenjače. Te so pravcata turistična zanimivost, povsod vas bodo namreč presenetile vrste čakajočih, zlasti pri eni najstarejših – Elevador da Bica. Vodi iz ozkega uličnega podhoda, ki bi ga sicer, če ne bi bil tako strm, zlahka prezrli. Vzpenjača da Bica je bila zgrajena leta 1892; prvotno so jo poganjale vodne uteži, danes pa deluje na električni pogon.


Notranjost starinske vzpenjače


Naslednja lizbonska znamenitost, prav tako povezana z višino, je mestno dvigalo Elevador de Santa Justa, visoko 32 metrov. V impresivnem neogotskem slogu ga je na prelomu 20. stoletja zasnoval francoski arhitekt Raoul du Ponsard, vajenec izjemnega Gustava Eiffla. Ko ste enkrat na njegovi terasi, se vam Lizbona razpre kot nova stran v romanu: s ptičje perspektive lahko občudujete njeno arhitekturo, ostanke grajskega obzidja, številne mestne parke in si spočijete oči ob pogledu na reko, ki se izliva v morje. 


Mestno dvigalo Elevador de Santa Justa


Grafiti, pisk tramvaja in pečeni kostanj

Lizbonski utrinki se vam že ob krajšem obisku slikovito vtisnejo v spomin, saj mesto z vami spregovori v jeziku barv, podob, zvokov, vonjev in okusov. Številne osrednje mestne trge (Marqués de Pombal, Restauradores, Praça do Comércio z veličastnim konjenikom vladarja Dom Josêja I. itn.) in avenije krasijo elegantni tlakovani pločniki z ekspresivnimi mozaiki. Filigransko natančno tlakovana površina, kjer boste s težavo našli kakšno manjkajočo kocko, bo v deževnem dnevu zaradi občutka, da vam drsi, še bolj pritegnila vašo pozornost. Nekaj posebnega so tudi prepoznavni rumeni mestni tramvaji, ki zmorejo zelo strme vzpone. Med raziskovanjem mesta jih boste z zvenečim piskom srečali na zelo neverjetnih krajih, v ozkih uličicah, kjer bi vam z iztegnjeno roko skozi tramvajsko okno celo uspelo seči po časopisu v uličnem kiosku. Za nepozabno doživetje velja vožnja s tramvajema 25 in 28, v modelih še izpred prve svetovne vojne, ki vas bosta iz osrčja Lizbone popeljala do največjega mestnega pokopališča Prazeres.


Med obiskom Lizbone ne pozabite pogledati pod noge.


Ulični grafiti na fasadah hiš, mestnih zidovih, garažnih vratih, vrtnih plotovih ali pa kar na kanalizacijskih pokrovih v živih barvah in raznovrstni motiviki bodejo v oči. Izražajo različne odzive, od zgražanja in ostrih kritik do odobravanja in občudovanja. Upodobitve portretov, stripi, barvne abstrakcije in številni slogani v portugalščini živahno komunicirajo z mimoidočimi in kažejo uporniško držo Portugalcev. So zgovorni pričevalci, da je portugalski narod v preteklosti in vse do komaj minule gospodarske krize doživljal različne vzpone in padce, od velikopoteznih pomorskih odkritij do 450-letnega obleganja arabskih osvajalcev, odvisnosti od Španije, diktatorskega režima Antónia Salazarja (1932–1968) itn.


Rumeni tramvaji so simbol portugalske prestolnice.


Za svojevrsten mestni utrip vsekakor poskrbijo tudi spontane vonjave, pomešane s priokusom bližnjega morja, vonjem po ocvrtih sardinah iz številnih kletnih tavern in okrepčevalnic ter v vseh letnih časih – pečenem kostanju. Pečejo ga kratkomalo povsod v Lizboni, tudi v manjših četrtih, vse do poznih večernih ur. Velja za nekaj posebnega, saj ga že gotovega povaljajo v soli, zaradi česar je lupina skrivnostno belkasta. Portugalci ga naravnost obožujejo, na praznik sv. Martina je celo dan pečenega kostanja (dia do Magusto e de São Martinho), ki izvira iz stare tradicije priprav na zimo.


Park Eduardo VII. s pogledom na enega največjih trgov Marques de Pombal in reko Tejo


Utrip z obrežja reke Tejo

V Lizboni vsakogar samo po sebi vleče k vodi, k delti omenjene Tejo, v katero se ne le ozirate z vseh višinskih točk v mestu, temveč jo zaradi posebnega vonja tudi zavohate. Čudovit dostop do privlačnega obrežja iz mestnega središča je po ulici Rua Augusta skozi istoimenski slavolok, ki prispodablja veličastni »vhod« v mesto. Prek prostornega trga Praça do Comércio vas bodo živa glasba z obale, umetniške skulpture iz kamnov in mivke, naravni pejsaži reke in sproščeni utrip kar sami pripeljali tja, kamor si želite. 


Praça do Comércio in slavolok Rua Augusta


INFO
• V Lizboni živi okoli dva milijona ljudi, skupaj s širšim območjem in priobalnimi kraji pa mesto šteje celo več kot tri milijone prebivalcev.
• Je portugalska prestolnica od leta 1256, vladavine kralja Alfonsa III.
• Začetki pomorskih osvajanj segajo v leto 1415, z odkritjem severnoafriškega mesta Ceute.
• Lizbono je močno prizadel potres leta 1755, ki so ga čutili vse do Italije in po katerem se je prenove mesta odločno lotil državnik Marquês de Pombal.
• Portugalska je bila leta 1974 po koncu Salazarjeve diktature razglašena za parlamentarno republiko.
• Poglavitne gospodarske panoge poleg turizma so izvoz plute, rastlinskih smol, konzerviranih sardin, vin kakor tudi avtomobilska in cementna industrija.
Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE