Vprašajte strokovnjaka

Leni sodelavci, ki vlečejo plačo, me obrekujejo direktorju

Spoštovani,

zelo bom vesela, če bi mi morda lahko dali kakšno spodbudo, ali pa pravni nasvet glede moje situacije. Stara sem 33 let, visoko izobražena, zelo delovna, prilagodljiva. Zaposlena sem na delovnem mestu projektne menedžerke v nekem podjetju. Po naravi sem hitra, domiselna in ambiciozna. V tem smislu sem tudi nastopila delo in nadrejenim predstavila nekaj novosti, ki bi po mojem mnenju lahko razvojno izjemno koristile podjetju, upam si celo trditi, da bi nekatere projekte povzdignile na povsem drugo raven. 

Žal pa sem kmalu ugotovila, da sem trn v peti nekaterim starim kadrom v podjetju, ki si ne želijo nobenih sprememb, ampak zgolj »vlečejo« plačo. Začeli so me šikanirati, ko se srečamo na hodniku me ignorirajo, direktorju pa tvezijo zgodbe o tem, da želim prevzeti njegov položaj, kar je seveda popoln nesmisel. Ker se mi zdi, da sem žrtev mobinga, bom zelo vesela, če mi lahko svetujete, kako zaščititi moje dostojanstvo na delovnem mestu? 

Hvala.

Bralka

Mobing v Sloveniji prepoveduje cel niz zakonov

Če drži vse, kar ste zapisali, je povsem očitno, da ste žrtev mobinga, ki ga nad vami izvajajo sodelavci v podjetju. Marsikdo meni, da se mobing izvaja le nad zaposlenimi s slabšim socialnim položajem v družbi ali denimo z nižjo izobrazbo, a to nikakor ne drži.

Še posebej v okoljih, kjer se časti »uravnilovka« na vseh ravneh, kamor žal spada tudi Slovenija, se mobing zelo pogosto izvaja prav nad nadpovprečno sposobnimi, delovnimi, motiviranimi in izstopajočimi posamezniki, to pa iz preprostega razloga, ker ti med sodelavci sprožijo zavist in povzročijo strah pred izgubo pogosto neupravičenih privilegijev.  

Izvajanje mobinga ne nakazuje le na beden značaj posameznika in na pomanjkanje osnovnih moralno-etičnih vrednot, ampak je tudi protipravno početje. Prepoveduje ga cel niz zakonov, od Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o javnih uslužbencih, Zakona o varnosti in zdravju pri delu, pa do Kazenskega zakonika.   

Če ste mnenja, da sodelavci nad vami izvajajo mobing, vam priporočam, da s pristojnimi odslej komunicirate v pisni obliki, in sicer zaradi dokaznih namenov. V tem smislu delodajalca najprej pisno opozorite, naj mobing odpravi in mu za to določite relativno kratek rok – denimo osem dni.

Pri mobingu je sicer uveljavljena zanimiva pravna posebnost, in sicer načelo obrnjenega dokaznega bremena. To pomeni, da če boste navedli dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec izvajal mobing (oziroma, kot v vašem primeru, da ga ni odpravil), je dokazno breme, da ni tako ravnal, na njegovi strani. To je vaša precejšnja prednost.

Če se morda bojite, da boste zaradi pisnega obvestila o izvajanju mobinga zapadli v nemilost delodajalca, pa imate na voljo še alternativno možnost – delodajalca lahko anonimno prijavite na Inšpektorat za delo Republike Slovenije. Inšpektorat bo delodajalca opozoril na podano prijavo, preveril, ali je izvedel vse zakonsko obvezne preventivne ukrepe, ter zahteval vzpostavitev varnega in zdravega okolja na delovnem mestu.

 Zoper izvajalca mobinga je možno vložiti tudi odškodninsko tožbo. V primeru, če bo uspešna, pa lahko prejmete enako odškodnino, kot če bi vam bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE