V publikaciji Nature Communications nedavno objavljena študija prinaša zanimiva spoznanja. Preizkusi na miših so pokazali, da lahko omenjena gliva povzroči številne težave, če se znajde v možganih; spodbudi vnetne procese in vpliva na okrnjenost spomina. Čeprav je Candica albicans večinoma miroljubna »podnajemnica« v človeškem telesu, lahko v možganih povzroči poškodbe, ki so po svojih značilnostih podobne tistim, ki so posledica alzheimerjeve bolezni.

»Številna klinična opazovanja nakazujejo, da postajajo glive vse pogostejši vzroki kroničnih vnetij dihalnih poti, kot je astma, kot tudi za sepso, sindrom sistemskega vnetnega odziva na okužbo.«  

Brez panike

A preden berete naprej, opozorilo: razloga za paniko ni. Namreč; med imunsko zdravimi posamezniki, kakršna je večina, kandida ne povzroča sistemskih bolezni. Res je, da lahko postane nevarna, če se nenadzorovano razširi v črevesju ali prodre v kri, a za to so nujni določeni pogoji: oslabljen imunski sistem, nekatera zdravila, bolezni, kot so diabetes, rak ali hujše virusne okužbe. Nepotrebno zdravljenje s protiglivičnimi zdravili, ki povzročajo razrast glivic, ki so proti njim odporne, zdravniki močno odsvetujejo. Kandidemija (kandidna krvna okužba) in kandidoza (hitro in nenadzorovano širjenje kandide) notranjih organov sta izjemno redki, prizadeneta zgolj posameznike s hudimi boleznimi. 

Kaj pa možganske okužbe?

Preden nadaljujemo s spoznanji omenjene študije, velja omeniti, da alzheimerjevo bolezen povzročajo sicer normalne beljakovine, ki se začnejo napačno odlagati in kopičiti v obliki amiloidnih plakov. Možgani se zamašijo z lepljivimi beljakovinami med celicami – plak spodbuja proizvodnjo mielina, ki moti možganske signale in vodi do odmiranja možganskih celic, lahko pa se odlaga tudi v ožilje. Tudi Candica albicans lahko vodi k oblikovanju abnormalnih struktur v možganih, podobnih že omenjenemu amiloidnemu plaku. Avtor študije, dr. David B. Corry, profesor imunologije in revmatologije z medicinske fakultete v ameriškem Houstonu, v omenjeni publikaciji pove: »Številna klinična opazovanja nakazujejo, da postajajo glive vse pogostejši vzroki kroničnih vnetij dihalnih poti, kot je astma, kot tudi za sepso, sindrom sistemskega vnetnega odziva na okužbo. Ta dognanja so nas vodila k iskanju odgovora na vprašanje, ali lahko glive povzročijo tudi možganske okužbe, in če da, kakšne so njene posledice.« V nadaljevanju lahko preberemo tudi, da sepso in alergijske bolezni dihalnih poti, ki jih povzročajo glive, povezujejo s povečanim tveganjem za demenco.

Neposredno v kri

Dr. Corry je z ekipo kolegov testiral različne odmerke kandide, da bi našel pravega, ki bi vplival na možgane, a vseeno ne povzročil uničujoče bolezni. Odločili so se, da neposredno v krvni obtok miši vbrizgajo izbrani odmerek, in kmalu presenečeni ugotovili, da so glive prodrle skozi krvno-možgansko pregrado, pregrado, ki sicer ščiti možgane pred molekulami iz krvnega obtoka, hkrati pa v možganih omogoča esencialne presnovne procese. Pravijo ji tudi selektivna pregrada med krvjo in možganovino. S tem, ko je Candidi albicans »uspelo« predreti ogrado, je ta začela vplivati tudi na možganske imunske celice.

Okrnjen prostorski spomin

Ko so mišim testirali prostorski spomin, so okužene s kvasovkami kazale številne pomanjkljivosti v primerjavi z neokuženimi. Ko je okužba pošla, pa se je prvim izboljšal tudi spomin. »To dokazuje,« trdi avtor študije, »da glive povzročajo v človeškem telesu še kaj več kot vnetje dihalnih poti ali sepso.«
Trenutno se ukvarjajo z vprašanjem, kdaj so lahko odgovorne za razvoj kroničnih nevrodegenerativnih bolezni, kot so alzheimerjeva in parkinsonova ter multipla skleroza. »Ko bomo bolje razumeli, kako se naš imunski sistem spopada z nenehnimi tveganji in kaj se z njim dogaja, ko se staramo,« sklene dr. Corry, »bomo razumeli tudi, kje je vir glivičnih okužb in kako se proti njim boriti.«
Ponovimo; kandida lahko pri zmanjšani odpornosti povzroči vnetje in lokalne bolezenske spremembe, a, to je treba poudariti, razen pri hujši imunski motnji ostaja lokalizirana in rešljiva z zdravljenjem, ki ga predlaga specialist. Mirno spite. Niste v smrtni nevarnosti.