Reka Vipava, ki tu izvira, je nekaj posebnega, saj je v Evropi edina reka z deltastim izvirom, zato boste v kraju našteli kar sedem njenih stalnih izvirov. Zavarovani so kot naravni spomenik, v njih pa temperatura vode med letom le malo niha – od 8,5 do 10 stopinj. Če k vsemu naštetemu dodate še podatek, da je prav tu nastajala slovenska televizijska serija Najini mostovi, do odlične priložnosti za odkrivanje mostov in kotičkov v priljubljeni ljubezenski zgodbi ni več daleč. 

Foto: Jure Eržen

Stari most ob gradu Tabor 

Foto: Samo Trebizan/Shutterstock

Je zagotovo najznamenitejši most v seriji Najini mostovi, ki ga zvesti gledalci nanizanke zagotovo dobro poznajo. Naj dodamo, da gre za najstarejši vipavski most, ki naj bi ga zgradili v sredini 14. stoletja. V času Napoleona so ga razširili na zdajšnjo širino, strokovnjaki pa domnevajo, da je drugi najstarejši kamniti most v Sloveniji, ki je še vedno v uporabi. Ima nadvse zanimiv zapis iz Ilirskih provinc, njegova posebnost pa je tudi poštni miljski kamen z začetka 19. stoletja. Je eden od štirih v Sloveniji, ki so še vedno vidni, in nam sporoča, da je bilo iz Ljubljane do Vipave 11 poštnih milj – vsaka milja je štela 7,6 kilometra. 

Foto: Katja Željan

Pod skalco 

Foto: Katja Željan

Tu so osrednji izviri Vipave, imenovani Pod skalco, čudovit ambient pa je dal kuliso tudi za veliko posnetih prizorov že omenjene nanizanke Najini mostovi. Romantičen kotiček lahko odkrijete le streljaj od Glavnega trga v Vipavi. Sicer pa se je po vipavskih mostovih po besedah turistične vodnice Jane Kete okrog leta 1500 sprehajal tudi slavni Leonardo da Vinci, ki mu je Beneška republika naročila, naj pripravi načrt za obrambo pred vpadi turške vojske. 

Večina hiš v Vipavi ni podkletenih, saj pod njimi teče reka Vipava. Niti prostori novogoriške univerze niso izjema. Foto: Katja Željan

Izvir iz Vipavske jame 

Foto: Katja Željan

V Vipavo naj bi po podzemnih rovih hodil sam Erazem Predjamski, tu rabutal vipavske češnje in se potem vračal v Predjamski grad. »V vsaki zgodbi je seveda tudi nekaj resnice. Resnica je, da so s sledilnimi poskusi dokazali podzemne povezave med izviri Vipave in vodami v Pivški kotlini. Tudi človeška ribica kdaj zaide v reko Vipavo,« poudarja Jana Kete. Sicer pa je Erazma Predjamskega po njenih besedah v Vipavo vlekla tudi ljubezen, saj se je zaljubil v lepo ciganko, ki je bila zaprta v ječi gradu Tabor. 

Tudi dijaški dom Škofijske gimnazije Vipava leži nad enim od izvirov Vipave. Foto: Katja Željan

Egipčanska sarkofaga na vipavskem pokopališču 

Foto: Katja Željan

Več kot 4500 let stara sarkofaga so odkrili v grobnicah dvorjanov 4. in 5. dinastije ob vznožju Kefrenove piramide v Gizi; v Vipavo pa ju je leta 1845 poslal Anton pl. Lavrin (1789–1869), avstrijski generalni konzul v Egiptu. Gre za dva od doslej znanih šestih sorodnih sarkofagov na svetu. 

Most ob Lanthierijevi graščini 

Foto: Katja Željan

Je brez dvoma unikat v načinu gradnje. Most je namreč edinstven po svoji konstrukciji, saj je v celoti izdelan iz klesanega kamna. To ne bi bilo nič nenavadnega, če bi bil ločne izvedbe. Značilno zanj je, da je glavna mostna nosilna konstrukcija izdelana iz masivnih in ravnih kamnitih plošč, položenih na kamnite klesane monolitne stebre posebne oblike, ki temeljijo v samo strugo reke Vipave. Tovrstna zasnova mostu je povsem neobičajna, saj je znano, da kamnite plošče tako rekoč ne prenašajo nateznih napetosti in zato kamen skoraj nikoli ni bil uporabljen za nosilne elemente povsem ravnih mostov, kot je to v primeru mostu k Lanthierijevi graščini. 

Foto: Katja Željan

Najbolj cvetoča hiša v Vipavi 

Foto: Katja Željan

In za konec do prav posebne hiše, ki je tudi največkrat fotografirana v Vipavi. Ni treba ravno ugibati, zakaj … Poiščite jo na Trgu Pavla Rušta.