Ko v teh dneh z osuplostjo in grozo zremo v bližnjevzhodno vojno (upam, da ukrajinske še nismo pozabili), v to brutalnost človeškega uma, in ko gledamo predvsem posnetke otrok in neopisljivo bridkost v njihovih očeh, se moramo najbolj intimno, kar zmoremo in znamo, preizprašati, kdo smo.
Kaj je z nami ljudmi narobe, da počnemo takšna hudodelstva. Da povzročamo zlo – sočloveku. Vsem nam je jasno, da so ljudje, zajeti v vojno vihro, dosmrtno oskrunjeni. Ja, in ko je vojna, je dovoljeno vse, ampak ko je mir, mar ne vidite, da je tudi dovoljeno vse – in še več?! Da imamo napačno predstavo o relativnem miru, kajti teptanja človekovega dostojanstva je čedalje več. V našem vsakodnevnem življenju. In v Sloveniji. Poglejte v parlament. Ne k opoziciji, kjer so primeri že videni in predvidljivi, ozrite se k vladajočim. Vse to je en velik brezup.
Slovenska družba se spreminja hitreje, kot smo sploh lahko slutili. Ampak ali je res edina cena, ki jo ima človek – denar?
Zadnjič sem v oddaji Slovenija ima talent gledala 17-letno dekle slovensko-brazilskih korenin, ki je javno izpovedala, da so jo v osnovni šoli vrstniki brutalno šikanirali – zaradi barve kože, češ da je umazanka, grdobka, vse najslabše; kako se je v solzah in neopisljivem ponižanju vsakokrat vračala domov in se zato zatekla v glasbo. Na srečo.
In sem se tisto nedeljo, v šoku in komajda na meji verjetnosti, spraševala, mar je to možno v Sloveniji, torej da so jo še pred tremi leti sošolke in sošolci tako brutalno napadali, izločili, ker ima drugačen odtenek polti kot mi?! Ob vseh civilnodružbenih gibanjih (se mi samo zdi, ali se ne ukvarjajo več z elementarnimi vsebinami?!), ob vsem leporečenju, ki ga poslušamo neprenehoma, je res vse skupaj en velik zblojen blef? Mar je človek res padel na glavo?
Za osvetlitev. Ernes. Nejc. Subha. V Sloveniji.
Ernes je bil simpatičen, živahen fantič in ja, prihajal je iz drugega kulturnega okolja. Imel je veliko talentov in želel jih je uresničiti. Začel je igrati nogomet. Dobro je obvladoval žogo, želel je kolektivno igro, bil je res velik potencial, je dejal trener. In ko je tistega dne odhajal s treninga, so ga soigralci počakali ...