Poleg vsega, kar me res zanima, nisem nikoli mislila, da se bom toliko ukvarjala s položajem žensk v družbi. S tem, kar se nam je in kar se nam dogaja. Nam in drugim. To pa zato, ker te teme niso nikoli predstavljale nekaj, kar sodi na top listo mojih zanimanj. A je tako, da se reči v svetu, ki nas obdaja, (hitro) spreminjajo. Ena od reči, ki se spreminja morda mnogo hitreje, kot se nam zdi, je tudi razumevanja položaja žensk v današnjih zahodnih družbah.
Eden od dokazov tega dejstva je na primer oživljanje pobud za ukinitev pravice do abortusa. Spomnimo se le na strašljiv poljski primer. Ki pa seveda ni edini. Tovrstne pobude nas v resnici obdajajo dnevno. Kar dokazuje tudi trenutna afera s Saro Štiglic. Ki tako kot poljske razprave o ukinitvi pravice do abortusa in vrsta drugih tovrstnih pobud odpira vprašanje, kako tovrstne ideje in gibanja razumeti.
Običajna razlaga tovrstnih idej in gibanj je, da je v današnjih družbah na delu proces retradicionalizacije položaja žensk. Oživljajo se torej ideje, razumevanja in gibanja, ki se zavzemajo za ponovno uvedbo položaja žensk v družbi, ki je bil značilen za pretekli položaj žensk v zahodnih družbah. Predvsem belih žensk zgornjega srednjega sloja. Ženska naj bo doma. Naj bo mati in bitje, ki mu je namenjeno (le) rojevanje otrok, skrbi naj za njihovo nego, vzgojo in siceršnjo s katoliškimi vrednotami obarvano dobrobit. Ni pa to edina različica tovrstnih pobud.
Še zdaleč ne. Obdajajo nas tudi druge vrste pobud in razumevanj, ki se običajno razumejo kot retradicionalizacija ženskega položaja v družbi. »Sugar baby« primeri ali »sponzorstvo« so eni od njih ...