Stvar je bila sicer predvidljiva. Če se spomnim pogovorov s prijatelji in znanci, smo ne le pravilno sklepali, da bomo novega koronskega vala deležni jeseni, ampak tudi to, da bo vrh nekje v oktobru. In to, da se bo nato stvar razvijala pač odvisno od tega, s kakšno različico virusa bomo imeli opravka: ali s takšno, ki bo zaradi kompliciranega poteka bolezni polnila intenzivno oddelke bolnišnic z enakim ali še hitrejšim tempom, kot smo to lahko opazovali pri preteklih valovih. Ali s takšno, pri kateri bo kompliciran potek bolezni zgolj izjemen in bo mogoče s korono živeti nekako tako, kot vsako jesen in zimo živimo z gripo.
Poseganje ali omejevanje druženja z drugimi je za Slovence ne le nesprejemljivo. Ampak tudi travmatično. Socialni odnosi namreč v zgodovinsko vzpostavljeni slovenski socialni in kulturni tirnici pomenijo najbolj zanesljivo sredstvo preživetja. Če odpove vse drugo, si Slovenci in Slovenke pri preživetju pomagajo med sabo. Ta pomoč pa seveda lahko poteka le, če ima človek dobre odnose z drugimi. Če teh odnosov nima, se tudi pomoči od drugih ne more nadejati.