Še posebej njen sprehod po Ljubljani. In obisk ljubljanske tržnice. Na kateri si je Lagardova ogledala ponudbo. In cene. Ob čemer je očitno ugotovila, da so cene na ljubljanski tržnici primerljive s cenami drugod po Evropi. Kar je bilo Slovencem in Slovenkam očitno všeč.
Lagardova pač razume: del njenega dela je ustvarjati zadovoljne Evropejce. Posebej tiste, ki so objektivno podrejeni. Izkoriščani. In ki so predmet izkoriščanja tudi s strani ECB, ki jo vodi.
Sama Christine Lagarde ne maram. Najprej in predvsem zato, ker je, enako kot Ursula von der Leyen, izvrševalka in realizatorka interesov kapitala. Je v njegovi službi. Profesionalno z vsem svojim znanjem in sposobnostmi skrbi za njegove interese.
Prepričana sem sicer, da bi sama povedala, da je dobro in učinkovito funkcioniranje zahodnega kapitalizma v interesu vseh Evropejcev in Evropejk. Celo vseh zahodnjakinj in zahodnjakov. In da zato sama opravlja delo, ki je v dobrobit vseh ljudi Zahoda. Ker komu pa bi lahko koristila kriza današnjega globalnega kapitalističnega sistema? Njen odgovor bi verjetno bil, da nikomur. Torej sama opravlja delo, ki je dobro za vse. Skorajda že nekakšno vsesplošno dobrodelno delovanje. Za katerega pa je še mastno plačana.
Ne glede na to, ali sama verjame v vsesplošno koristnost svojega delovanja ali ne, pa je dejstvo, da njeno delo seveda ni v korist niti vseh Evropejcev niti vseh zahodnjakov. Kaj šele v korist vseh ljudi na našem planetu. Žal je tako, da ...
