Se pravi skozi očala socialne in kulturne antropologije. Se pravi skozi očala tega, kako domačini, med katerimi se znajdem, razumejo svet okoli sebe. In zakaj ga tako razumejo. Kar se je ponovilo tudi med tokratnimi prvomajskimi prazniki.
Med letošnjimi prvomajskimi prazniki sem zaradi precej neprijetnih, da ne rečem groznih stvari - ena od njih je bila nenadna smrt naše psičke Lane zaradi raka, o katerem prej sploh nismo vedeli, da ga je imela -, bolj kot pred mnogimi leti potrebovala temeljit odklop. In temeljito polnjenje baterij.
V ta namen sem izbrala zelo majhno turistično lokacijo v Egiptu. Lokacijo, ki med Slovenci ni niti znana niti priljubljena. Nobenega množičnega turizma nikjer. Le nekaj malega turistov. V precej odročnem kraju. In nobenega Slovenca nikjer. Kar je bilo natančno to, kar sem potrebovala. In dobila. Biti sama. Celo iz nekdanje Jugoslavije smo bile na lokaciji le tri osebe ...