Dr. Lucija Mulej: Čas je za milino žensk
Slovenijo je zajel nov veter sprememb. Čas, ki se je napovedoval že od t. i. postkoronske nove normalnosti, je pred nami. Čas razuma, dejstev, topline in ravnovesja. In vsak od nas pri gradnji tega novega sveta šteje.
Za nami je naporno leto. Čas radikalih sprememb, zlasti v mišljenju in zavedanju, da politika ni nujno kupčkanje in ločevanje ljudi, pač pa razločevanje zrnja od plevel. In z novo politiko se je odprl prostor za ženske. Priložnost, da pokažemo, iz kakšnega testa smo.
Seveda se postavi vprašanje, kakšne želimo biti, kakšne smo lahko v obstoječih razmerah in do katere mere sočutimo sebe v okolju in okolje v nas.
Na družbenih omrežjih se veliko piše o preporodu žensk. Ustanovila so se pravcata gibanja, ki govorijo o premoči žensk nad moškimi. O tem, da smo ženske boginje. Lepotice. Da nam je dovoljeno vse. Vsa ta new age šara s številnimi »kovčinjami« in svetovalci instant »znanj« plehkih osebnostnih struktur je patetična in sila nevarna.
Glede na to, da se kot vrsta homo sapiens neprestano razvijamo s spremembami v okolju, in da je naše okolje pravzaprav skupnost soljudi, ki ji pripadamo, vsak od nas dele sebe prispeva v celoto. Z vsemi zapisi, ki jih odtiskujemo v prostor, le tega spreminjamo. Vsi, ki pišemo, imamo vpliv in pomen. Komunikacijsko in psihično okolje sestavljajo vsi zapisi na družbenih omrežjih, kjer prispevamo k splošni klimi. K podobi ženskega in moškega. Vsa naša mnenja vplivajo na odločitve. Vedenje na usode.
In tu je še ogromno prostora za samorefleksijo, samokritičnost in dvig nivoja komunikacije kot vedenja.
Nedavno sem se vrnila s poti, s kratkih počitnic, kjer sem lahko opazovala ženske. Odnose in relacije. Vsaka kultura je specifična sama zase in vsaka tradicija drugače definira tako pojem ženskega, kot pojem moškega, a vsak posameznik na celoto nima enakega vpliva. In ko potujemo v skupini, pokažemo lastno toleranco. Res je, hitro opazimo iver v očesu sočloveka, a bruna v lastnem ne. In več kot imamo izkušenj, ki nas presunejo, večje premike lahko dosežemo v celoti, ki nas prične preobražati in podpirati. In manj mislimo le nase.
In grobih žensk je preveč. Ki se izključujoče borijo le za svoje pravice. Obenem je polno toplih, stabilnih, klenih in sočutnih žensk, ki iz svojih zgodb ne ustvarjajo teatra.
Prav tako ne manjka manipulativnih in neiskrenih posameznic, katerih želja je postati »vplivnica«. Takšne ženske na celoto ne morejo vplivati dobro. Nikakor.
Čas je, da se razpravlja o tem, drage ženske, kaj želimo biti.
Kako vibrirati v prostoru, kakšne odtise puščati.
Skloniti glavo ali se upreti. A čemu? Komu? Zmagati bitko ali vojno ali delovati mirovniško in modro ter slabo raztapljati z notranjo milino?
Kakšne vzore želimo kazati in kako vplivati?
Velja, upreti se, a s stilom taktike in modrosti. Z milino in nežnostjo.
Saj moč vode premaga vsak odpor, toplina pa stali vsako skalnato srce …
Na družbenih omrežjih se veliko piše o preporodu žensk. Ustanovila so se pravcata gibanja, ki govorijo o premoči žensk nad moškimi. O tem, da smo ženske boginje. Lepotice. Da nam je dovoljeno vse. Vsa ta new age šara s številnimi »kovčinjami« in svetovalci instant »znanj« plehkih osebnostnih struktur je patetična in sila nevarna. Kajti, če so takšna povprečna učenja merilo kvalitete, se odjemalcem ne piše dobro.
Prvič, boginje so nezemeljske, drugič, lepotice pa redke.
Torej, vsaka ženska z umetnimi trepalnicami, podaljški v laseh, umetnim oprsjem in videzom umetne lepote ni lepotica. Zato vas prosim ženske za samokritično oceno in predvsem, milino. V takšnih gibanjih »ženskega vprašanja«, ko pokažete, kako opazujete le videz in mislite, da se boste s sposobnostjo samoprepričevanja spremenile v Lepotice, Strokovnjakinje, Boginje, je žalostno. Pač, lepotice so redke. In kvalitetnih odnosov je vse manj, tudi med ženskami. Ali pa zlasti med njimi. Tudi žensk, ki bi zares žarele integriteto, primanjkuje. Ne le na vidnih mestih, temveč tudi v avtobusih, trgovinah, pisarnah, kombijih in na igriščih vsakodnevnega življenja!
PREBERITE ŠE --> Lucija Mulej: Ali ste avtobusna postaja
Še bolj sporno je, ko bolj »znane« Slovenke pišejo o osebni rasti. O tem, da si otrok na primer izbere nasilne starše. Posilstvo. Zlo. A takšne gospe imajo več sledilcev kot kvalitetni pisci, ki nalivajo čistega vina.
Kje je duh časa in kako se ženske prezentirajo? Novo pečene pisateljice, ki najamejo cel trop strokovnjakov, da knjiga deluje kot urejena celota, so prav tako del umetnega »znanja«, ki to ni ... Da je vsebina številnih knjig prazna, očitno ne moti sledilcev, ki se jim zdi, da s samoprigovarjanjem dosežejo vse ...
In ko rečemo, da je čas za ženske vrednote, zagotovo v mislih nimamo agresije, grobosti in tekme ene proti drugi. A žal se pogosto ravno ženske vedejo nekulturno, zmerljivo in zbadljivo. Tako tudi pisateljice, ki to niso. A ko jih presoja ženska povprečna agresivna pamet, so samooklicane Zvezde kar čez noč. In ko posije sonce, je resnica podobna Las Vegasu podnevi: brez blišča luči je poln smeti in podgan.
Boginje torej nismo. Lepe kakor kdaj. Saj pravi žar pride iz notranje harmonije, ne glede na zunanjo podobo. Bodimo pa nežnejše. Mile. Tople. Modre. Drugačne.
In moč ženske ni v njeni želji po prevladi. Niti v tekmi ene z drugo, še najmanj pa z moškimi.
Njena moč je v njeni milini.
Celovitosti. Moči srca.
Modrosti.
In umetelnosti.
Slednje lastnosti so transcendentne, saj onemogočajo, da bi se ženska vnela za vsak namig ali odreagirala na instant provokacije. Prav takšne lastnosti tlakujejo pot drugačnim odnosom in relacijam, saj drži rek, da raste tisto, čemur posvečamo pozornost. In če smo v sebi jedre, postavljene in stabilne, nas negativni odzivi ali želje po iztirjenju ne omajejo v notranji odločenosti delovati tvorno. Sposobne smo stati v svoji resnici. In počakati na pravi trenutek. Na ustrezen čas, ki se za nas niza za obzorjem. In ne posvečamo pozornosti smetem, ki jih mečejo pred nas.
PREBERITE ŠE --> Lucija Mulej: Moč prisotnosti ali s kom se družiš, to si
In ker smo v časih, ko uspevajo številne neumnosti, predlagam delavnico »Seansa s komarji«. Prepričam vas, da piki komarjev vplivajo na moško potenco. Ker pik komarja resnično penetrira v kožo, komar pomaga k erekciji. Beremo, da ima vse več moških težave z impotenco, torej, povpraševanje pri parih s takšnimi težavami imamo. Ob vseh samooklicanih boginjah in lepoticah razumemo, zakaj, a pustimo resnico ob strani, saj kvari podobo. Z resnico na strani in pod preprogo predlagam delavnico in zgoraj opisano publiko. Prepričana sem, da bi imela veliko sledilcev. In če vam za to delavnico, kjer bomo meditirali na pike komarjev, zaračunam vsaj 1000 evrov za vikend seminar, bom požela salve in slavo. Saj je res možno, da biokemija pika komarjev, ki so običajno delavni poleti, vpliva na potenco. V času dopustov ljudje seksajo več, varajo pa takrat manj … Kar ne velja za delovne dni … In kot pravi neka študija nekega samooklicanega doktorja, so mu komarji nekaj prišepnili … Voila, nova teorija postavljena!
Torej, drage ženske. Čas je za milino, za stil, predvsem pa za strokovnost. Za delo na sebi. Za izgradnjo znanja, integritete in časti. In predvsem, za prekinitev samopromocije trpljenja, ki to ni. Resnične mučenice so tiho. Vsaka zavrnitev še ni travma in vsak neuspeh ne konec sveta.
Boginje torej nismo. Lepe kakor kdaj. Saj pravi žar pride iz notranje harmonije, ne glede na zunanjo podobo. Bodimo pa nežnejše. Mile. Tople. Modre. Drugačne.
Predvsem pa, v oporo druga drugi, celoti in seveda moškim. Ki potrebujejo ženske z značajem in ne samooklicanih boginj, ki jih razganja od ponosa, želje po prevladi in skrite agresije.
Tiste moške, ki so predani mizoginiji, pa prepustimo njih lastnemu strupu. Potrebujejo zdravljenje, ne pozornosti. Ignoranco, in ne našega fokusa.
*Kolumna izraža osebno mnenje kolumnistke in ne nujno tudi stališča uredništva.
