Dr. Ana Tavčar: Naj se žensko linčanje žensk konča

Zdaj, ko je moje telo zmehčano od vode, mraza in vročine, soli in burje, lasje ravno prav kodrasti in pore na obrazu odprte, kozarec rdečega vina s polno luno in raztresenimi zlatimi zvezdami v noči, se v mojih mislih jasnijo utrinki, zbrani v notranjih monologih čez dan brez pik in vejic kot pri Joyceu, ki si želijo biti izrečeni.

V dvigalu me pozdravi visoka, temna, lepa ženska, z rjavo šminko in obrobo, Italijanka, zaradi te rjave šminke vem, da je generacija Linde Evangelista, čeprav bi po telesu lahko bila njena hči. Srečujem jo na jogi in pogled se mi večkrat ustavi na njenih zapeljivih polnih ustnicah in temnih očeh. Pomislim, kot že tisočkrat, kakšna je njena zgodba.