O tem pojavu sem začela pisati pred 25 leti, mislim, da sem takrat ravno v Oni objavila kolumno z naslovom Depresija, epidemija 21. stoletja, in nisem kaj dosti udarila mimo, covid je bil tedaj za nas nekaj, kar se lahko pojavi zgolj v znanstvenofantastični grozljivki. Bila sem tudi prva javna oseba pri nas, ki je odkrito spregovorila o tem, da je to tudi moja diagnoza, hvala bogu se jih je kmalu pojavilo še nekaj, ki so podirali tabuje v zvezi s to nadležno boleznijo. Potem se je pač ugnezdilo, da če morajo kje javno govoriti o depresiji, pade stavek: »Pokličite Deso! Ona ima depresijo!«
Spomnim se svojih prvi depresivnih epizod. Začele so se nekje okrog desetega leta. Takrat so bili tudi prvi poskusi samomora. Pri desetih. A zelo nerodni in večinoma komični, čeprav sem skrajno resno mislila in je bila moja stiska še kako resnična.