Trst je bil poln znamk in trgovin vseh sort, sem in tja sem naletela na kaj všečnega. Nisem torej iskala kavbojk, so me pa zanimale druge reči, med drugim sem zavila tudi v blagovno hišo. Tam sem kupila celo vrsto bolj jesenskih reči.
Potem sem raziskovala tudi po malih trgovinicah. V eni so prodajali nekaj na A. Prodajalka je celo govorila slovensko. Pokazala mi je čisto vse, kar so imeli v trgovini. Izbrala samo eno srajco za Roberta, kavbojk si nisem upala kupiti. Ko sem prišla domov, je bil jezen, ker mu nisem kupila kavbojk na A, ker so te baje najboljše.
Izbrala sem še cel kup reči za Petra, mirne vesti. Iskala sem še razstavo pomembnega slikarja Davida LaChapella. Slišala sem, da je to prodajna razstava nekje na koncu parkirišča. Razstave nisem našla. Škoda, ker sem imela namen kupiti kakšen kos za v novo hišo. No, ni mi uspelo, ampak se nisem preveč sekirala.
Odkrila sem hišo, kjer so razstavljali slike tega umetnika, ampak niso bile naprodaj. Iskala sem še drugo pomembno trgovino, pa mi tudi to ni uspelo. Škoda.
Trst me ni preveč impresioniral. Nisem našla pravih trgovin in nobenega luštnega Italijana, ki bi mi pomagal olajšati potovanje z vozičkom.