Na ne nepomembnem panelu o turizmu je bilo v ospredju vprašanje pretiranega turizma. In o izzivih čedalje udarnejših turističnih tokov na najbolj obiskanih (in na družbenih omrežjih najviše ocenjenih) turističnih destinacijah. Andrew Agius Muscat iz malteške fundacije Mediterranean Tourism je v razpravi med drugim dejal, da je turizem pravzaprav dobra novica, česar se moramo bolj zavedati. In poudaril: »Turisti niso težava, ampak protagonisti dobre zgodbe.«

No, zares, kakšno zgodbo ustvarja slovenski turizem? Petzvezdične (kakršna se spodobi vsaj za prednostne lokacije) pač ne. Uspešno vsaj? Kako se meri uspeh? Z množičnostjo nezahtevnih obiskovalcev, ki jo prinesejo nizkocenovni poleti in nastanitve prek airbnb?! Z zadostnim finančnim izkupičkom kot nadomestkom za okrnjeno življenje lokalnega prebivalstva na območjih z znamenitostmi, ki jih ponujajo?!

Naša narava je za pet zvezdic. Drugi členi v verigi za visoko vrednost, denimo infrastruktura, storitve, šepajo. In imamo turiste, kakršne imamo.   

O tem, kdo v Sloveniji se zna iti turizem in odgovarja na izzive v panogi, ki je (in bo očitno ostala) priljubljena in obljubljena oblika preživljanja prostega časa nas vseh, če smo čisto pošteni, za Ono odgovarja prof. dr. Maja Uran Maravić, redna profesorica in predstojnica katedre za trajnostni razvoj destinacij na fakulteti za turistične študije v Portorožu: »Kot prvaka slovenskega turizma običajno navajam Ljubljano in Podčetrtek. Zagotovo še v kakšni drugi destinaciji delajo prave korake, da bo ponudba prava, recimo na Kočevskem. Ljubljano navajam zaradi velike rasti in predvsem infrastrukturne pripravljenosti na večjo rast. Župan je imel jasno vizijo, kaj želi, in jo uredil, polepšal in predvsem z zaprtjem mesta, urejanjem nabrežij in parkirnih hiš omogočil razcvet ponudbe. Izziv, ki Ljubljano čaka, je dodajanje novih vsebin v obliki megaprireditev in poslovnega turizma, urejanje količine dnevnih obiskovalcev v določenih obdobjih in ureditev zasebnih in začasnih nastanitev, ki rastejo prehitro. Podčetrtek je ena redkih destinacij, ki je z EU-investicijami v prejšnjem desetletju oblikovala ponudbo za višji cenovni razred glede na splošno ponudbo v zdraviliščih. Izredno dobro tudi sodelujejo vsi deležniki tam. Njihov največji izziv je ekonomija obsega oziroma kako rasti in kam. Tudi tega že vizionarsko povezujejo s sosednjimi destinacijami.«



Od krajev, ki slabše obravnavajo razvoj turizma, sogovornica omeni Bled in Portorož. »Tu se ni kaj dosti spremenilo od osamosvojitve.« In doda: »Tudi takrat je lokalna skupnost nergala proti turizmu, tudi takrat so bili zastoji, gneča, premijske cene v trgovinah, restavracijah in nepremičnin. In smeti za turisti. Prav tako imamo slabšo gostinsko ponudbo tam, kjer je naša narava najlepša. To moramo nujno in hitro popraviti. Vsaka destinacija ima drage in poceni nastanitve, a kot trajnostna moramo paziti, kakšna so razmerja, posebej ne smemo v naših najboljših destinacijah dopustiti poplave hostlov in poceni zasebnih nastanitev.«

Odpotovati kam, kjer je drugače – to nedvomno žene ljudi. A navade, kje to je in kako do tja ter kaj zanimivega tam početi in doživeti, se spreminjajo. Kako optimalno voditi turizem? Ga usmerjati? V cilj – tako Slovenska turistična organizacija (STO) – postati zelena butična destinacija za petzvezdična doživetja. Sicer pa, kakšni so zgledi? Kaj počnejo drugače od nas denimo naši sosedje? »Kot jaz vidim Avstrijo od daleč, je, da imajo daljšo tradicijo, goste z višjo kupno močjo, močno družinsko podjetništvo, medsebojno sodelovanje za skupno ekonomsko korist in predvsem so ugledna država in destinacija, kar jim omogoča doseganje višjih cen na trgu, čeprav ponudba kdaj ni veliko boljša od slovenske. Tu je izziv, ki nas čaka. Da naša destinacija in ponudba postaneta bolj prepoznavni in ugledni. Ne smemo biti prestrogi do sebe, saj smo še zelo mlada država, ampak ja, smer, v katero moramo začeti hoditi, je ta.«