Šolska tematika bo z vsakim prostim dnevom manj bolj v ospredju. Toliko bolj, če nas bo covid-19 še vedno ogrožal. Kakšno bo torej šolanje v novem šolskem letu?
Minuli torek predstavljeni podatki raziskave Zavoda RS za šolstvo o izobraževanju na domu v izjemnih okoliščinah med epidemijo novega koronavirusa – v njej je sodelovala približno desetina učencev in dijakov, tretjina učiteljev in dve tretjini ravnateljev – so pokazali, kako so sicer dobrodošle tehnološke rešitve pri izvajanju sodobnega izobraževalnega procesa, vendar zgolj kot del prakse, saj pouka v učilnicah z neposredno komunikacijo, medsebojnimi stiki in sodelovanjem daljava preprosto ne more nadomestiti.
Seveda bi bilo zdaleč najbolj idealno, da izobraževanje poteka ves čas in za vse v šolskih klopeh. Tako imajo šolajoči se otroci in mladi enakovrednejše možnosti pridobivanja znanja. Vemo – v znanju je moč.
In kakšne konkretno so izkušnje izobraževanja na daljavo med zdravstveno krizo? Tako šolarji kot učitelji so ocenili, da je bil pouk na daljavo zahtevnejši in mnogo bolj stresen kot pouk v razredu. Učenci so pogrešali socialni stik s sošolci in učitelji, precej bi si jih želelo več razlag učiteljev, večina slednjih je uresničila dve tretjini ali več učnih ciljev, za ocenjevanje so uporabili raznolike metode. Le malo učencev je navajalo, da ne znajo uporabljati računalnika, približno petina jih je morala računalnik deliti z družinskimi člani. Kot najpomembnejši prednosti pouka na daljavo so šolarji navedli to, da si lahko sami razporejajo dnevne obveznosti in lahko pozneje vstanejo ter začnejo delati za šolo, pomenljiv je delež učencev, ki so kot prednost učenja na daljavo poudarili to, da so imeli občutek, da se lahko kadar koli obrnejo na učitelje, in jim ni ni bilo treba nastopati pred sošolci.
Ob podelitvi spričeval epidemiološka slika ni bila tako zelo skrb vzbujajoča kot zdaj, ko narašča število okužb z novim koronavirusom – pri nas in v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Kaj torej, če septembra šola ne bo mogla biti taka, kot je bila do nedavnega? Kakšna bo? Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport izpostavljajo: »Želeli bi poudariti, da se bo novo šolsko leto, kot vedno, začelo 1. septembra. Na MIZŠ si želimo in bomo naredili vse, da se v šole vrnejo vsi otroci. Vendar pa, kako bo potekal pouk jeseni, je odvisno predvsem od epidemiološke slike v zadnjem tednu avgusta. Raziskava, ki so jo izvedli na Zavodu RS za šolstvo o poteku izobraževanja na daljavo v prvem valu epidemije covida-19, in izkušnje izobraževanja na daljavo, ki smo jih pridobili, so bili osnova in hrbtenica za pripravo možnih modelov. Ne glede na to, kateri model bo 1. septembra najprimernejši, in ga bomo uporabili za začetek šolskega leta, imamo popolno zaupanje v ravnatelje in učitelje/profesorje.«
Odločitev, ali bo pouk v prihodnje v učilnicah ali v virtualnem prostoru, bo torej padla v zadnjem avgustovskem tednu. Pripravljeni so različni scenariji, med njimi tudi možnost, da bi se način dela spremenil med letom, če bodo tako narekovale zdravstvene razmere. Skrajna modela sta, da vsi šolarji pridejo v šolo oziroma se vsi šolajo na daljavo. Vmesne opcije vključujejo kombiniranje pouka v razredu in na daljavo.
Seveda bi bilo zdaleč najbolj idealno, da izobraževanje poteka ves čas in za vse v šolskih klopeh. Tako imajo šolajoči se otroci in mladi enakovrednejše možnosti pridobivanja znanja. Vemo – v znanju je moč. Ali, kot se glasi slogan našega Dela – vedeti več pomeni imeti moč. Je pa zelo pomembno za pridobivanje koristnih življenjskih izkušenj tudi druženje z vrstniki. Enajsta šola pod mostom, kot jo poznamo iz slovenske literature. Cankar je vedel. Več.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: