Kako se je začela vaša zgodba z ornamenti in zakaj se vam zdi pomembno obuditi to neprecenljivo vrednost etnične vsebine?

Vse skupaj se je začelo leta 2011, ko sva skupaj s kaligrafinjo Katarino Rojc organizirali tečaje kaligrafije in risanja slovenskih ornamentov mojega dedka Jožeta Karlovška. Pojavili sta se želja in ideja, da bi slovenski ornamenti, ki jih je strastno raziskoval 50 let, zaživeli na izdelkih. O njegovi izjemnosti mi je pripovedoval nekdanji novinar Matjaž Brojan. O njem pove, da se je s svojim gigantskim delom in neverjetnim opusom zapisal »med velike slovenske ljudi, o katerih se bo govorilo toliko časa, dokler bo obstal slovenski rod«. Opisuje ga kot človeka, ki je gorel za slovenski ornament, ko je ustvarjal stotine novih ornamentalnih domislic vsak dan in skoraj večino noči, ko je presedel za risalno desko. Ta opis se mi je zdel tako izjemen, da se je v meni vzbudila dolžnost po svojih močeh prispevati k temu, da gredo ornamenti med ljudi. Kolekcijo Slovenski ornament – Jože Karlovšek smo ustvarili lani, nekako smo nadaljevali tam, kjer je sam končal svoje delo. Njegovo bogato kulturno zapuščino slovenskega ornamenta obujamo in ohranjamo.

Če bo meni uspelo v življenju predelati, pregledati in prebrati vse, kar je ustvaril dedek, bom zelo zadovoljna. 

Kaj izraža in prepleta ornament vašega dedka Jožeta Karlovška, kaj ga je pravzaprav navdihovalo?

Slovenski ornament je nekaj, kar je samo in čisto naše, slovensko. To je tisto, pri čemer nam zaigra srce, pa niti ne vemo točno, zakaj. Nosimo ga v srcih in nam je v krvi. Ima svojo tradicijo in zgodovino. Razvijal in dopolnjeval se je s slovenskim življenjem do današnjega dne. Sicer se Jože Karlovšek v svojem preučevanju in raziskovanju ornamentike dotakne najstarejših kultur od okoli leta 4000 pr. n. št, jo spremlja prek grške umetnosti ter rimske kulture, srednjeveške umetnosti ter se osredotoča na ornamentalno umetnost Vzhoda. Obenem obravnava preseljevanje ljudstev, ki se kaže v ornamentu ter se dotakne tudi kitajske in indijske ornamentike, ter njuno vlogo v razmerju do slovenske ornamentike. Neverjetno izčrpen je bil tudi pri obravnavi razvoja ne samo slovenskega ornamenta, ampak tudi splošno. Spremljati ga začne od njegovih začetkov v paleolitiku, to je pred 2,6 milijona let. Številni znani umetniki so prav tako močno vplivali na njegovo delo; Božidar Jakac, Fran Saleški Finžgar, arhitekt Franc Ravnikar, dr. Ivan Grafenauer, dr. Niko Kuret, Maksim Gaspari in drugi. Karlovšek šteje ornamentiko kot likovno vejo umetnosti.

Kateri motivi pa so najbolj značilni za to okrasje?

Jože Karlovšek v okrasni umetnosti ni ostal le zbiralec in raziskovalec. Iz zakladnice svojega znanja je začel sam oblikovati. Nastajalo je na stotine vitic, popkov, rozet, vrtnic, cvetov nageljnov, rožnih in srčnih motivov, pentelj, vazic, okraskov itd. Izpod njegovih rok so okrasni elementi, v duhu ljudske umetnosti, a vendarle posodobljeni.

Imate tudi sami doma kakšnega oziroma ste mu namenili poseben prostor?

Našo družinsko hišo v Domžalah krasijo njegova slikarska dela ter lesena skrinja, ki jo je sam izdelal ter mojstrsko poslikal.

Pri nakitu iz naše kolekcije, ki je ročno izdelan iz kakovostnega nerjavečega jekla, se mi zdi pomembno to, da ko ga nosiš, se zavedaš, da imaš na sebi nekaj, kar zaznamuje zgodovinsko pot našega naroda, naših prednikov, nekaj, kar se je več tisoč let razvijalo in je samo in zgolj naše. Slovensko. 

Poleg različnih darilnih izdelkov v kolekciji, ki jo krasi ornament vašega dedka, ste se odločili razviti tudi nakit s tem motivom. Nam zaupate več o projektu?

Lani so pri Celjski Mohorjevi družbi pripravljali dnevnik branja za odrasle, predlagali so, da bi ga opremili z dedkovim ornamentom. Poleg dnevnika so izdali še zvezek, v podjetju Vivapen so izdelali nalivno pero z enakim ornamentom.

Kolekcija vseh treh izdelkov je bila lepo sprejeta, zato smo počasi dodajali nove. Izdelali smo pisalo roler, kaligrafska peresa, etui za vizitke, lonček Emo, džezvo, čokolado ter najnovejšo pridobitev – nakit (uhani, medaljon in manšetni gumbi, op. a.), ki so ga izdelali v Slovenskem etnografskem muzeju. V izdelavi so še kozarci z ornamentom, ki jih bodo izdelali v Steklarni Hrastnik. V razvoju je več izdelkov, Zlatarna Celje razvija žensko ročno uro, o kateri sem prepričana, da bo izjemna.

Bi lahko dejali, da je nakit z motivom ornamenta brezčasen, in komu vse ga namenjate?

Vsi izdelki, ki nosijo ornament, so čudoviti. Nakit je brezčasen. Njegova lepota je večna, lepo se poda tako mladim kot starejšim. Poleg tega se mi pri nakitu iz naše kolekcije, ki je ročno izdelan iz kakovostnega nerjavečega jekla, zdi pomembno to, da ko ga nosiš, se zavedaš, da imaš na sebi nekaj, kar zaznamuje zgodovinsko pot našega naroda, naših prednikov, nekaj, kar se je več tisoč let razvijalo in je samo in zgolj naše. Slovensko.

Boste tudi sami naslikali kakšen ornament za kolekcijo?

Če bo meni uspelo v življenju predelati, pregledati in prebrati vse, kar je ustvaril dedek, bom zelo zadovoljna. Želim si, da bi mi še naprej uspevalo njegove ornamente tankočutno prenašati na izdelke in bi bilo to ljudem še naprej všeč.

Kateri kos nakita pa je sicer za vas nepogrešljiv vsak dan?

Uhani. Nastaja tudi prstan, v »beading« tehniki, z naravnimi kamenčki in kamenčki Swarovski. Ta bo izdelan čisto po mojih željah, en detajl iz ornamenta bo prenesen v prstan.

Boste šli še korak dlje in lahko pričakujemo slovenski ornament tudi na oblačilih ali modnih dodatkih?

Želim si, da bi mi uspelo v naslednjih dvajsetih letih ustvariti tako uspešno in prepoznano blagovno znamko, da bo ostala mojim zanamcem, tudi ko mene več ne bo, in da bo to moja sled.

Kaj vas še spodbuja poleg dedkove zapuščine?

S kolekcijo izdelkov Jože Karlovšek se želim pokloniti našemu dedku, ki je ljubil vse, kar je bilo slovensko. Ko je živel, si zagotovo ni bilo mogoče predstavljati, da se bo svet tako zelo spreminjal, kot se. Želim si, da bi naša kolekcija obsegala zelo širok nabor izdelkov, ki so obenem lahko lepo darilo, res značilno slovensko.

Vaša misel za konec …

Želim si, da bi posebno skrb ohranjanja zapuščine Jožeta Karlovška še naprej ohranjali v njegovi rodni Šmarjeti ter Domžalah, kamor se je preselil in živel vse do svojega slovesa.