Narava v jesenskih barvah, ponekod meglena jutra in sončni popoldnevi s temperaturami nad dvajset stopinj Celzija – takšna je bila slika dolgega obdobja suhega in lepega vremena v oktobru. Pravo babje poletje. Končalo se je s krompirjevimi počitnicami, torej s hladnejšim vremenom in občasnimi padavinami, tudi snežinkami. »Medtem ko je bila po celotni Sloveniji prva polovica oktobra temperaturno dokaj povprečna, je bila druga polovica močno nadpovprečna glede na referenčno obdobje 1981–2010. Skupno bo oktober na mesečni ravni po Sloveniji na zahodu za stopinjo toplejši, na vzhodu pa do 2,5 stopinje toplejši kot v navedenem referenčnem obdobju,« natančneje opiše dr. Žiga Zaplotnik, raziskovalec meteorologije na fakulteti za matematiko in fiziko ljubljanske univerze. In pomenljivo doda: »Zelo toplo za ta čas je tudi naše morje, pa ne le naše, temperatura na površini celotnega Jadrana je približno 1,5 do tri stopinje Celzija višja od povprečja za ta čas. Še več, celotno Sredozemlje in tudi druga zaledna morja Evrope, denimo Črno morje, Baltsko, Severno, so pomembno toplejši.«

»Še bolj kot površina ledu se je zmanjšala njegova debelina oziroma skupna prostornina. Tako hude globalne spremembe pa nas lahko zelo skrbijo,« je prepričan dr. Žiga Zaplotnik.

Globalne spremembe

Takšne jesenske anomalije pri nas so bile sicer tudi v preteklosti že dosežene, denimo oktober je bil marsikje dokaj podoben lanskemu, vendar, opozarja Žiga Zaplotnik, nas lahko skrbi predvsem globalna slika. »Površina arktičnega ledu je bila denimo letošnjega 23. oktobra rekordno nizka za ta čas, s 5,8 milijona kvadratnih kilometrov pa kar za 3,2 milijona kvadratnih kilometrov manjša od tipične vrednosti v obdobju 1981–2010. Površina ledu je torej manjša od tipične za skoraj 160 Slovenij. Še bolj kot površina ledu se je zmanjšala njegova debelina oziroma skupna prostornina. Tako hude globalne spremembe pa nas lahko zelo skrbijo.« 

Vpliv na vreme pozimi pri nas je mnogoter

Zares, ne glede na kratkotrajne in lokalne vremenske odklone je jasno poviševanje temperature. Denimo, od šestdesetih let prejšnjega stoletja do leta 2011 so se zaradi podnebnih sprememb v Sloveniji povprečne temperature dvignile za 1,8 stopinje Celzija. Zdaj je vrednost že zelo blizu dveh stopinj Celzija. Toplejša so predvsem poletja, zime so se ogrele za 1,3 do 1,5 stopinje Celzija.

Scenarij je, da bo Slovenija povprečno namočena. Ker bo zima toplejša od povprečja, ni napovedi daljšega obdobja snega.

In kako se pravzaprav razvija vreme pozimi na stari celini? »Pozimi se tako imenovana polarna fronta, to je meja med hladnim polarnim zrakom in toplejšim zrakom zmernih širin, premakne nekoliko južneje. Na tej meji so temperaturne razlike v smeri sever–jug zares velike, posledično je to območje najmočnejšega zahodnega vetra v zgornji troposferi (na višini, kjer letijo letala, približno deset kilometrov). Zaradi hudih temperaturnih razlik je to tudi območje, kjer se najpogosteje formirajo cikloni zmernih širin. Ker so cikloni območja nizkega zračnega tlaka, območje v Severnem Atlantiku, kjer se najpogosteje formirajo, pa je v bližini Islandije, temu območju pretežno nizkega zračnega tlaka rečemo tudi islandski minimum. Ti cikloni se potem s splošnimi zahodnimi vetrovi premikajo proti Evropi in pretežno določajo razvoj vremena pozimi v Evropi, še posebej severno in zahodno od Alp. Pri nas, na jugovzhodni strani Alp, je vpliv bolj mnogoter. Večino padavin namreč dobimo ob jugozahodnih vetrovih iz tako imenovanih sredozemskih ciklonov, ki pa lahko nastanejo tudi kot posledica omenjenih atlantskih ciklonov,« pojasni Žiga Zaplotnik.

Napoved zimskega tromesečja: odklon od povprečja bo za stopinjo do dve navzgor.

Zanesljivost napovedi

Sogovornik o predvidevanju vremenskega dogajanja pove, da je bila pred štirimi desetletji nemogoča napoved vremena za zgolj dva dneva, danes je zaradi razvoja računalnikov, boljših fizikalnih opisov in efektivnejših numeričnih izračunov meja premaknjena tja do 10 dni poleti in šest pozimi, sezonske napovedi pa celo do 45 dni. Kakšne so razlike med kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno napovedjo? 

»Kratkoročna je do najdlje 72 ur, tipično pa za od 24 do 48 ur vnaprej. Srednjeročna je tipično od 10- do 15-dnevna napoved, dolgoročna pa je za naslednjih nekaj mesecev, tipično za vsaj 30 dni vnaprej. Pri tej nas ne zanima dejanski potek vremena, temveč odklon posameznih parametrov, denimo povprečne temperature, količine padavin od dolgoletnega povprečja. Kratkoročna vremenska napoved najhitreje postane neuporabna v tropskih predelih, kjer vreme določajo posamezne popoldanske plohe in nevihte. Težko so napovedljive. Vzrokov je več: njihova horizontalna razsežnost je v velikosti kilometra, kar je manj od ločljivosti večine meteoroloških modelov. To pomeni, da je njihova velikost mnogo manjša od razdalje med dvema računskima točkama. Drugi vzrok je kompleksna fizika procesov v oblakih, ki nam tudi zaradi manka meritev – oblaka pač v laboratorij ne moremo zapreti – še ni povsem jasna. Posledično napake v napovedi hitro narastejo in ta postane že po 24 urah praktično neuporabna,« razloži Žiga Zaplotnik.

V Sloveniji, ki leži v zmernih geografskih širinah, pa je, razen ob poletnih plohah in nevihtah, kratkoročna napoved izjemno zanesljiva. »Povsem nasprotno je z dolgoročno napovedjo,« opozori sogovornik. »Ta je najbolj zanesljiva v tropih in najmanj v zmernih širinah, saj je tam vreme tudi najbolj pestro, najbolj spremenljivo. Modeli imajo še vedno precejšnjo težavo z napovedovanjem tako imenovanih atlantskih blokad, ob katerih nad določenim predelom dolgo vztraja isti tip vremena. Zakaj poimenovanje blokada? Ko v Severnem Atlantiku v bližini Britanskega otočja nastane močan anticiklon, vpliva na splošne zahodne vetrove. Ti oslabijo, nad celinsko Evropo pa s severnimi ali severovzhodnimi vetrovi začne dotekati hladen polarni zrak. To vodi v temperaturne in padavinske ekstreme, ki lahko povsem zamajejo dolgoročno napoved. Primer take situacije je bil, za tiste, ki se dogodka še spomnijo, februarja 2012, ko so bili v led okovani pomoli. V tropskih predelih je dolgoročna napoved preprostejša. Tam povprečno temperaturo območja in tudi padavine v dobršni meri določa povprečna temperatura površine tropskih oceanov.«

Najverjetnejši scenarij zimskih mesecev v naših krajih

Drži, da vremena, kakršnega smo bili vajeni, ni več. Ali drugače o klimatološki statistiki: poleti ob vročinskih valovih nestrpno čakamo ohladitev, vse redkejša so mrzla in zasnežena zimska obdobja. A kaj ko je človeška radovednost silna. Kakšni so obeti za prihajajoče zimsko tromesečje v naših krajih? »Sezonske napovedi Evropskega centra za srednjeročno napovedovanje vremena, ki so trenutno najbolj zanesljive, kažejo, da bo zimsko trimesečje (december, januar, februar) pri nas za stopinjo do dve toplejše od povprečja v obdobju 1993–2016. Še drugače: verjetnost preseganja tipične temperature v navedenem obdobju je za naše kraje od 80 do 90 odstotkov. Padavine naj bi bile v povprečju,« pove Žiga Zaplotnik.