Kronična ledvična bolezen pomeni napredujoče in nepopravljivo slabšanje ledvičnega delovanja, ki ga lahko povzročajo različne ledvične bolezni. Po splošnih ocenah naj bi jo imelo več kot 500 milijonov ljudi na svetu oziroma vsak deseti odrasli. 

Večina bolnikov z ledvično boleznijo ne opazi nobenih znakov, dokler ni že zelo napredovala. Običajno povejo, da so bolj utrujeni, imajo manj energije in slabši tek. Od česa je odvisno, kako hitro bo napredovala?

Hitrost napredovanja ledvične bolezni je odvisna od številnih dejavnikov. Na eni strani je pomembna sama ledvična bolezen – kako močan in razsežen je osnovni bolezenski proces (neobvladano vnetje, ki povzroči okvaro ledvičnega tkiva in posledično zmanjšano delovanje ali celo popolno prenehanje delovanja ledvic). Na drugi strani pa na njihovo delovanje pomembno vplivajo dejavniki zunaj njih: dolgotrajno povišan oziroma slabo nadzorovan krvni tlak, prenizek krvni tlak kot posledica hudih vnetij, napredovalih stopenj srčnih bolezni, dehidracije, prevelikih odmerkov zdravil ali njihovih kombinacij. Omeniti je treba slabo urejeno sladkorno bolezen in aterosklerozo ožilja, ki pogosto prizadene ledvične arterije. Pomemben škodljivi dejavnik so zdravila, ki jih pacienti bodisi sami jemljejo (na primer določena protibolečinska zdravila) bodisi so potrebna zaradi zdravljenja drugih bolezni. Tu moram omeniti zlasti antibiotike. Veliko škodo na ledvicah lahko naredijo invazivni posegi v telo, na primer rentgensko kontrastno slikanje, invazivni posegi na žilah, srcu in večji operativni posegi. 

Prehranska industrija nam prodaja živila, ki naj bi bila zdrava, a v resnici niso. V njih je preveč sladkorjev, predvsem fruktoze, ki organizmu zelo škodi. Vsebuje tudi preveč transmaščobnih kislin, ki v naravi ne obstajajo, aditivov. 

Vzrok številnih bolezni je mogoče najti v neprimernem življenjskem slogu. A o čem zares govorimo, ko govorimo o kronični ledvični bolezni?

Ledvice so zanimiv organ; ko omagajo, se zamaje vse telo. Ko se nefrologi srečujemo z zapleti, povezanimi s kronično ledvično boleznijo (KLB), se srečujemo s spremembami vseh telesnih sistemov. Res je, ko govorimo o preprečevanju bolezni, je velikokrat v rabi besedna zveza življenjski slog. Vedeti moramo, da ta ni enotni koncept, temveč prizadevanje za življenje v sozvočju z biološkimi potrebami telesa. Te pa v moderni družbi težje zaznamo. Prehranska industrija nam prodaja živila, ki naj bi bila zdrava, a v resnici niso. V njih je preveč sladkorjev, predvsem fruktoze, ki organizmu zelo škodi. Vsebuje tudi preveč transmaščobnih kislin, ki v naravi ne obstajajo, aditivov. Zdrav življenjski slog, ki pripomore tudi k preprečevanju ledvičnih obolenj, torej ne pomeni le zdrave prehrane, temveč predvsem zdrave navade, vključno z vsakodnevnim gibanjem, nekajenjem in zadostnim spanjem. 

Foto: Ben Schonewille/Shutterstock

Obstaja absolutni odgovor, ki bi pojasnil vpliv zdravega življenjskega sloga in genetike na pojavnost kronične ledvične bolezni?

Če bi ga poznali, bi bili na konju. (Smeh.) Življenje je polno neznank. Tudi ljudje, ki živijo zdravo, se odločijo za vegetarijanstvo ali celo veganstvo, lahko zbolijo. Genetika ima seveda velik vpliv; genetski zapis je namreč tisti, ki določa možnosti. A te se ne uresničijo vedno. Odvisne so od okoljskih vplivov, strupov, kajenja, virusov, kot je novi koronavirus. Številni dejavniki vplivajo na to, ali se bo v nas izrazila gensko pogojena bolezen. Določeni geni so glasnejši kot drugi in se oglasijo tudi takrat, ko živimo karseda zdravo. Veliko ljudi, ki trpi zaradi KLB, me sprašuje, kaj vse bi še lahko naredili, da bi jim bilo bolje. Žal je tako, da lahko včasih naredimo manj, kot bi si želeli. A možnosti vedno obstajajo. 


Kako to, da se število obolelih za KLB povečuje?

Eden od pomembnih razlogov je v hitro starajoči se populaciji. To je dejavnik, ki pomembno vpliva na to, ali se bo bolezen izrazila, saj procesi staranja v ozadju tečejo nenehno. Naš imunski sistem se slabša. Če mu dodamo še motnje iz okolja, vse kronične nenalezljive bolezni, med katerimi je na prvem mestu sladkorna, potem do ledvičnih obolenj ni daleč. Zavedati se moramo, da številne nenalezljive bolezni zahtevajo redno uživanje zdravil. Ta pa lahko v povezavi z nezdravim življenjskim slogom privedejo do ledvičnih obolenj. Številna učinkovita zdravila lahko pozitivno vplivajo na potek določene bolezni, a njihovi stranski učinki terjajo od ledvic visok davek.

Nefrologija je hitro razvijajoča se veda. Katere novosti so se pojavile v zadnjem času?

Premikov je veliko. Vedno bolj se uveljavljajo načela precizne medicine, ki skuša najti napako v genskem molekularnem zapisu. Iščejo se ciljna zdravila za omilitev bolezni, nova imunosupresivna zdravila. Preden se pojavijo kot terapevtska možnost, morajo skozi številna testiranja, saj morajo biti poleg tega, da so učinkovita, tudi varna. Veliko je novosti na področju transplantacije, nanotehnologije, boljše obravnave dializnih bolnikov. Veliko obetajo natrijevi glukozni koprenašalci; zdravila, ki so bila prvotno namenjena uravnavanju sladkorne bolezni, a so zelo učinkovita pri zmanjševanju srčno-žilne obolevnosti in ohranjanju ledvične funkcije. Eden največjih premikov v nefrologiji pa je v resnici misel, ki se kaže tudi v naslovu letošnjega svetovnega dneva ledvic, in sicer Dobro živeti z ledvično boleznijo. Miselnost postavlja v ospredje pacienta, ki mu omogoča, da bolezni in zdravljenju navkljub živi karseda polno, saj soodloča pri vseh korakih obvladovanja bolezni. Opominja nas, da smo zdravniki tukaj zaradi bolnikov. In ne obratno.