V častitljivem devetem desetletju življenja se je akademski slikar Jože Centa odločil izdati svojo prvo knjigo, odpreti še eno plat svojega
srca in v večnost zapisati spomine na kraje svojega otroštva v okolici Velikih Lašč v letih pred, med in po drugi svetovni vojni. V knjigi Ne
ugašajte mi luči
pred bralca v številnih barvnih odtenkih niza zgodbe iz časa, ki ga je oropal brezskrbnega otroštva, doma ter družine. A
knjiga ne prinaša le pokanja pušk in hrumenja vojaških letal, poguma in žrtev, ampak tudi duhovito napisane spomine na zanimive osebe, ki so lahko bivale le v tistem času in okolju. 

Spomini na otroštvo 

V prvem delu knjige so zapisani spomini na čas, kakor so ga doživljali otroci. Od vstopa v osnovno šolo, ko se je že napovedovala vojna, do njenega začetka, ki je prinesel zaporedne tragedije prav v njegov dom. Ta pričevanja bi bilo težko razdeliti na posamezna poglavja, zato so zapisani kot celota ter kljub vsej tragiki dogodkov vendarle obarvani z otroškim optimizmom. V drugem delu so opisani vaški posebneži in »petlarji«, junaki tistega časa, ki so svoji okolici dajali poseben čar in svojevrstnega duha ter jih je avtor prikazal tudi na ilustracijah. 

Dvorska vas

Avtentični jezik 

Jože Centa v svojevrstnem slogu pisanja prepleta avtentični jezik otroka z jezikom odraslega, današnji knjižni jezik plemeniti s takratno
govorico velikolaške okolice. Tako je nastala barvita sestavljanka prelivajočih se zgodb, ki skozi pogled nedolžnega otroka prehajajo v
pogled razumnega odraslega. Odraslega, spravljenega s svojim življenjem, ki se je zavestno odločil, da s svojimi zgodbami ne želi nikomur škodovati, želi le postaviti izviren spomenik tistemu času, ki ga zaradi zgodovinskega spomina ne smemo pozabiti. In o njih govoriti po resnici ter brez pretiravanja ali prirejanja. Da se ne bi ponovilo! Da bi naši potomci še čutili lepote stvarstva ter znali odgovorno krmariti ta svet. Svet, katerega podobe je sicer avtor vse svoje plodno življenje tako vestno beležil predvsem v svojih likovnih delih, in jih sedaj z jasnimi in pronicljivimi mislimi prelil še v pisano besedo. 

Mama in Jože ob bombardiranju

Knjigo, ki je izšla v samozaložbi, distribuira pa jo Založba Kres, je predstavil avtorjev sin Urban Centa, življenjepis slikarja je povzela njegova vnukinja Urška, vnukinja Lučka pa je dogodek, ki ga je povezoval Matjaž Gruden, fotografirala.  

Umetniško je prebudil Ribnico 

Posebni gost na predstavitvi knjige je bil tudi veliki mecen kulture in direktor podjetja Riko Janez Škrabec, ki je poudaril avtorjev vpliv na njegov odnos do kulture ter njegovo mentorstvo pri razvoju likovne umetnosti na Dolenjskem in o njem povedal: »Zame kot radovednega otroka in kasneje mladeniča je bilo ustvarjanje Jožeta Cente, našega rojaka iz Velikih Lašč, pomembna in usodna dediščina, s katero sem vstopal v svet in ki me je nenehno soočala s stvarnostjo, ki posega iz videnega onkraj videnega. Govorim sicer v svojem imenu, predstavljam pa generacije nas Ribničanov, ki smo na platno – kot na pladnju – sprejeli pomembno sporočilo o čarih in vrednostih umetnosti. Danes si v Ribnici težko predstavljamo, kako bi se kraj, na katerega sva oba s slikarjem Cento, neodpovedljivo navezana, kulturno razvijal, če ne bi gospod Jože Centa pred približno štiridesetimi leti povabil svoje kolege slikarje na druženje in ustvarjanje v Ribnico. Njegova pobuda po umetniških druženjih je tedaj začela razvijati Ribnico v eno pomembnejših umetnostnih središč v Sloveniji, v meni osebno pa je vzgojila vseživljenjsko ljubezen do umetnosti.« 

O življenju in delu Jožeta Cente so na predstavitvi knjige spregovorili Janez Škrabec, Urška in Urban Centa. Foto: Lučka Centa

Življenje in delo 

Jože Centa je bil rojen leta 1934 v Dvorski vasi pri Velikih Laščah. Domači kraji so ga obdarili z izjemno življenjsko popotnico: s Trubarjevimi bukvicami, z Levstikovim neupogljivim slovenstvom, s Krpanovo odrezavo duhovitostjo in Stritarjevo bogato domačo govorico. Druga svetovna vojna je neusmiljeno zarezala v njegovo otroštvo s požigom domače vasi in selitvijo na Malo Slevico ter kruto izgubo matere. 

Po vojni ga je k sebi sprejela teta iz Ribnice. Vpisal se je na nižjo gimnazijo in leta 1954 maturiral v Kočevju. Istega leta jeseni se je vpisal na Akademijo likovnih umetnosti v Ljubljani, študiral v razredu profesorja Antona Gojmira Kosa in leta 1960 diplomiral. Po zaključenem študiju je kot samostojni umetnik pričel ustvarjati svoj bogati likovni opus. Od leta 1962 in vse do upokojitve je delal tudi kot likovni pedagog v Ljubljani, kjer živi še danes. 

Sodnik

Njegova raznolika umetniška likovna dejavnost je priznana tako v slovenskem kot v mednarodnem prostoru. V slikarstvu je trajno in trdno vpet v krajinarstvo, ki ostaja ena od njegovih temeljnih izraznih vsebin. Pomenljivo ga je zaznamovala rodna Dolenjska, prelepa zelena pokrajina z bogato stavbno dediščino. Vanjo je vraščen na prav poseben način, zato se v njegovih številnih upodobitvah zrcalita njena bogata preteklost in živahna sedanjost. Jože Centa je mojster barve in risbe, s katero se poetika in ekspresija združujeta v izrazno moč umetniške pripovedi. V obseženem slikarskem opusu je med drugim prepoznaven tudi kot ilustrator in avtor velikih stenskih kompozicij. 

Motovilčarka

Samostojno in skupinsko je mnogokrat razstavljal v Sloveniji, Avstriji, Italiji in ZDA. Udeležil se je številnih srečanj likovnikov ne le kot slikar, temveč tudi kot pobudnik, idejni vodja in mentor. Za svoje delo na likovnem, organizacijskem in dolgoletnem pedagoškem področju je dobil več nagrad in priznanj. 

Umetnik s svojim delom že dolgo bogati kulturni utrip Velikih Lašč. Kar pomenijo rojaki Trubar, Levstik, Stritar in Javoršek za pisano besedo, prav gotovo pri izražanju skozi likovno umetnost predstavlja Jože Centa. Za leta 1981 obnovljeni Kulturni dom v Velikih Laščah je izdelal Levstikov portret in s tem obeležitvi 150. obletnice Levstikovega rojstva dodal pomemben pečat. Leto pozneje je zasnoval tradicionalna srečanja likovnih umetnikov pod skupnim imenom Trubarjevi kraji ter bil vrsto let njihova gonilna sila. Nezanemarljiv in neizpodbiten je tudi njegov večletni predani angažma pri zagotavljanju sredstev za obnovo Trubarjeve domačije na Raščici, v galeriji katere svoja dela razstavljajo likovni ustvarjalci Trubarjevih krajev vse od otvoritve leta 1986 dalje. 

Štrbunk

Jože Centa je s svojo slikarsko vlogo in s pomembnim sooblikovanjem kulturnega življenja pripomogel k rasti in prepoznavnosti Velikih Lašč v luči likovne umetnosti. Prav njemu gre zasluga, da so lepote teh krajev upodobljene na številnih platnih likovnih umetnikov. Leta 2014 je postal častni občan Občine Velike Lašče.