Ne bojte se biti spet srečni

Pozdravljeni,

hvala za vaše ganljivo pismo. Doživeti ljubezen, kot ste jo vi z vašim možem, je nekaj izredno dragocenega. Spoznati osebo, ki se izkaže za resničnega življenjskega sopotnika, tako zgodaj v življenju, se sliši kot pravljica in je prej redkost kot pravilo, zato mislim, da ste lahko zelo hvaležni, da je bilo tako. Povsem razumljivo je, da vas je njegova smrt prizadela in še vedno čutite žalost. Morda se vam zdi misel na druge moške, celo na to, da bi nekoč neki novi partner zasedel moževo mesto, žaljiva do spomina pokojnika, in vse to je popolnoma normalna reakcija osebe, ki žaluje. A rada bi vam povedala, da je pred vami še precej življenja in da vaš kljub boleči izgubi še vedno čaka sreča.

Čeprav ste svojo ljubezensko zgodbo pisali skupaj z vašim možem, ni nujno, da je s tem vaša knjiga življenja končana. Mislim, da imajo vaše prijateljice delno prav, a ne v tem, da morate najti novo ljubezen. Bi vam pa zagotovo koristila opora in družba, zato ne bi bilo nič narobe, da spoznate kakšne nove ljudi, tudi tako, da pristanete na zmenek.

Morda vas že beseda zmenek straši, ker namiguje na romantiko in ljubezen, a ne pozabite, trdna partnerstva temeljijo tudi na prijateljstvih, zato ne bo prav nič narobe, če boste na začetku pristali zgolj na to, da spoznate moškega, ki bo v prvi vrsti vaš prijatelj. Človek, s katerim boste lahko šli na sprehode, na pijače, večerje, s katerim se bosta lahko pogovarjala, celo smejala, skratka nekdo, ob katerem boste znova pozitivno pogledali na življenje. Mislim, da vam bo veliko lažje, če boste vse skupaj vzeli kot uživanje v novi družbi, kot pa iskanje nove ljubezni.

Vam pa vsekakor svetujem, da ostanete odprti, nikoli namreč ne vemo, kaj se bo zgodilo. Trenutno se vam ideja, da bi še kdaj našli moškega, kot je bil vaš mož, zdi nemogoča, a morda ne bo vedno tako, življenje nas pogosto preseneča. Samo poglejte, vam je že v mladih letih dalo pravljično ljubezensko zgodbo, morda vam na pot pošlje tudi novega prijatelja.

In ne zamerite prijateljicam, četudi se trenutno ne strinjate z njimi. Mogoče ne razumejo, ali ne vidijo, da vam je še vedno hudo, in bi vam s svojimi nasveti rade le pomagati. Če vas imajo rade in jih skrbi za vas, vam s tem namreč želijo vse dobro. Tudi to je nekaj dragocenega, za kar ste lahko hvaležni.

Če je vaša žalost še vedno zelo velika in si težko predstavljate svetlo prihodnost zase, pa vam toplo priporočam tudi strokovno pomoč. Že en obisk terapevta in pogovor je lahko korak v pravo smer, da boste znova videli smisel. Srečno!