Če zrelega očeta ni, mora jasne meje postaviti mati
Vaša vprašanja so dokaj obširna, kompleksna, morda malo splošna. O svojem odnosu s sinom ne pišete, bolj sprašujete za nasvete. Slutim precej notranjih dilem in strah, da bi vzgojili »maminega sinčka«. Da so to pripombe, predsodki, ki ste jih med odraščanjem sina tudi slišali ali vsaj slutili. Zelo mi je všeč, da se na te besede niste preveč ozirali, torej jim tudi niste popolnoma verjeli, kajti ključno je, da ste skušali, kot domnevam, biti predvsem mama.
Dostikrat mama misli, da mora nadomestiti očeta, in ob tem lahko tudi izgubi lastno identiteto mame. In mama mora biti mama, oseba, ki zmore biti razumevajoča, kdaj tudi popustljiva, a z jasnimi mejami. Čeprav so jasne meje bolj domena zrelega očeta, jih mora, če tega ni, postaviti ona. Mama naj bi v osnovi bila zatočišče, nudila tolažbo, čustveno oporo. Oče pa naj bi, kot pravimo, otroka »peljal v svet«, mu ga pokazal, mu pomagal, da se opolnomoči v njegovem obvladovanju. Kot prvi moški v sinovem življenju postavlja norme in ideale, ki jih sin ponotranji, mu postanejo razumljivi. Kadar je oče odsoten, umanjka izkustvo komunikacije staršev, očetove moške energije v odnosu z mamo.
Ob vzgoji sina je ključnega pomena predstava o tem, v kakšnega moškega naj pravzaprav zraste. Verjetno je prvi odgovor, ki se pojavi v mislih, naj bo srečen in zadovoljen. Že po naravi stvari so mame tiste, ki preživijo več časa z otroki. Kadar je vzgoja popolnoma prepuščena materi, lahko ta čuti velik problem pri postavljanju jasnih meja, predvsem kadar tudi sama nima dobrega izkustva s postavljanjem jasnih okvirov, če je bila morda tudi njena vzgoja v primarni družini kaotična. In pomembno je, da mama nikakor ne dela iz sina svojega zaupnika, zaveznika, ampak v vsakem primeru ohrani vlogo starša. Tako sina ne obremeni in ga obvaruje pred kasnejšimi občutki krivde.
Sin kot fant pa seveda potrebuje ustrezen, pozitiven moški lik, torej očeta ali vsaj dober moški zgled, ki bi lahko nadomestil odsotnega očeta. Poudarek je na ustrezen; torej moški lik, ki lahko predstavlja dober model, nekdo, po katerem se otrok, mladostnik lahko zgleduje. Zelo dobro je, kadar je v družini morda na razpolago ded, stric ali se fant ukvarja s športom in je tu dober trener, ali učitelj, ki predstavlja pozitivno avtoriteto, ki jo lahko otrok, mladostnik upošteva, spoštuje in se po njej zgleduje. Moških učiteljev je v naših osnovnih šolah, žal, precej premalo in tu imamo problem.
Sprašujete, kako naj mama ve, kdaj je šla predaleč v skrbi za otroka. Ja, nihče nas tega ne nauči; pa nas tudi ne more, saj tu ni pravil, receptov. Nujno je spremljati svojega otroka, mladostnika v njegovih kompetencah, opremljenosti in sposobnosti; prepoznati, vedeti, kakšne okoliščine ustrezno obvlada. Ko to ugotovimo, je pomembno, da mu zaupamo. To pomeni, da moramo vzpostaviti obojestransko zaupanje; zadnje pomeni bazo, temelj vsakega odnosa, sploh pa odnosa otrok-starš. Otrok, mladostnik občuti varnost odnosa tako, da se lahko kadar koli k staršu zateče; da staršu zaupa tudi, kadar ve, da ga je zelo polomil.
Vaš sin je star 17 let; še vedno mladostnik, a na prehodu v zgodnjo odraslost. Koliko dopustiti in kje zategniti, je odvisno od odnosa, ki ga imata. Je to odnos zaupanja, relativne sproščenosti ali prevladujejo napetost, nezaupanje, strah pred »nevarnostmi« odraščanja? Koliko je vas samo strah življenja; ali se vi počutite varno, opolnomočeno in imate občutek, da držite vajeti svojega življenja v lastnih rokah? Če imate občutek temeljne varnosti, se tako verjetno počuti tudi sin in se laže sooča z napakami, slabimi odločitvami. Teže je, če tega ni in se morda vi in zato tudi sin napak bojita in se z njimi težko spoprijemata. Otrok pred napakami ne moremo obvarovati, lahko pa, pravzaprav jim mora problem biti izziv. Z izzivi se je laže soočati, spopadati, delovati. In samo z izzivi bo tudi vaš sin odrastel v zrelega, odgovornega moškega. Seveda gre za izzive, ki jih v aktualnem razvojnem obdobju zmore in jim je kos. In pomembno je, da lahko računa na ustrezno pomoč, kadar jim ni. Tu ni navodil, kajti vi poznate svojega sina.
Spoštujte in upoštevajte njegova čustva; dovolite mu, da lahko izraža žalost, strah. Mladostnik se boji, to je čas prvih ljubezni, ki so lahko zelo dramatične. Naj čuti varnost v izražanju vseh čustev, tudi jeze. Ta sama po sebi ni slaba, je energija, ki aktivira; pomembno je, da ga naučite sprejemljivega izražanja. Potlačena jeza je tista, ki je »nevarna«. Ne pozabimo, tudi fantje so občutljivi, ne samo dekleta. Tudi zanje je pomembno, da postanejo samostojni, torej prevzamejo svoj del domačih opravil. Z lastnim zgledom ga naučite, da tudi on spoštuje druge in jih upošteva. Ne opravite vseh opravil sami, ker je pač tako hitreje, ampak bodite potrpežljivi in vztrajni.
Ne vem, kaj točno mislite s tem, da oče sinu riše negativne scenarije, predstavljam pa si, da mu morda ne daje potrebne samozavesti za obvladovanje razvojnih izzivov, da ga ne spodbuja in ne stimulira sinovih odlik, sposobnosti in prednosti, da mu ne daje zgleda, kako razviti in zavzeti svojo moško vlogo. Mama ne more sinu pokazati, kako biti moški, ker je pač ženska, lahko pa spodbuja njegovo proaktivnost, samozavest, samoiniciativnost, ga spodbuja pri dejavnostih, ki mu pomagajo najti ustrezne moške modele v okolju, denimo pri športu, umetnosti.
Zaupajte sinu, njegovim sposobnostim, verjemite vanj; upoštevajte njegovo ranljivost, njegove razvojne možnosti in resurse, iz katerih črpa. Tako boste vedeli, kdaj vas potrebuje, kdaj pa lahko prepustite, da se uči iz izkustva. Mladostnik potrebuje tudi to. Kako prepoznati avtodestruktivno vedenje, da ga lahko ustavite? Pomembno je, da se tega ne bojite in si pred težavami ne zatiskate oči. Tako boste laže opazili stisko, ki morda vodi v odvisnosti, morda zaznali neprimerno družbo in postavili, skupaj z njim, jasne meje.
Pogovarjajta se, upoštevajte ga. Seveda je to mogoče, kadar je vzpostavljeno zaupanje. Vi veste, kolikšna je stopnja vajinega zaupanja, sodelovanja. Od tega je marsikaj odvisno. Pomembno je, da mu date občutek, da vam je pomemben in lahko računa na vas, vendar pa mora tudi on spoštovati pravila, ki jih bosta postavila skupaj. Želim vam veliko prijetnih trenutkov z vašim sinom, ob težavah pa zaupanja vase in v vajin odnos ter potrebno samozavest.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: