Vprašajte strokovnjaka

Izpoved: Razgovor za službo, ki se je spremenil v nočno moro

Sem mlajša iskalka zaposlitve in povabljena sem bila na razgovor v ugledno slovensko podjetje. V prvem krogu sem imela razgovor s področno direktorico, ki me je spraševala tudi precej osebne stvari. Zanimalo jo je, denimo, s kom živim, kje živim, kje dela moj partner, kje sem prej živela – naslov bivališča mojih staršev in s čim se ukvarjajo. Imela sem občutek, kot da vsi moji ožji družinski člani kandidirajo za delovno mesto, moje izkušnje in trud pa so kar nekako postranskega pomena. 

V drugem krogu sem imela pisno psihološko testiranje, v tretjem pa še ustno testiranje s psihologinjo. Ta me je med drugim spraševala, kakšne pohvale in graje so mi starši dajali v otroštvu in kakšne zdaj moj partner ter nadrejeni. Pa kakšna prevladujoča čustva sem imela v otroštvu in kasneje v življenju. Zanimal jo je razlog moje selitve in med drugim mi je očitajoče navrgla, da ljudi silim v odločitve, denimo partnerja v selitev. Glede na to, da me ljubiteljsko zanimata psihologija in psihoterapija, vem, kam vsa ta vprašanja vodijo. 

Na koncu sem bila izbrana za službo, vendar je nisem sprejela. Na zaključni razgovor me je namreč poklicala direktorica, vendar ravno tisti dan nisem imela časa in je od mene po telefonu zahtevala pojasnila, zakaj ne morem, in obenem komentirala, da bom že našla čas za zadnji razgovor, če si želim službe. 

Vem, da te delodajalec na razgovoru ne sme spraševati osebnih stvari, kot so veroizpoved, ali nameravaš imeti otroke (v praksi se nekateri seveda tega ne držijo), vendar me zanima, kako je pri psiholoških testiranjih. Ali te lahko sprašujejo po doživljanju otroštva, o starših in partnerju? Ali mi svetujete, da zadevo kam prijavim, in kaj potrebujem za to, glede na to, da nimam nobenih dokazov. Za odgovor se vam iskreno zahvaljujem.

Bralka iz Ljubljane

Za diskriminacijo, kot je bila pri vas, so predpisane visoke globe

V zvezi s tematikami, ki zadevajo zasebnost, se vselej rad spomnim reka odlične rusko-ameriške filozofinje in publicistke Ayn Rand, ki je nekoč dejala, da je civilizacija napredek k družbi zasebnosti in da je obenem proces, ki človeka osvobaja od – človeštva.

Odgovor na vaše vprašanje bi lahko začel z blagodejnim opravičevanjem delodajalčevega ravnanja, gledano skozi prizmo njegove zaskrbljenosti o tem, kakšnega delavca bo zaposlil v svojem podjetju, še posebno v kriznih časih, ki smo jim priča. Praksa, ki jo je izvedel vaš nesojeni delodajalec, je namreč v Sloveniji znana in jo deloma celo razumem, saj se je že marsikatero podjetje opeklo, ker je zaposlilo nepravega človeka.

A tega vseeno ne bom storil, in to iz več razlogov. Prvič zato, ker je njegova praksa – milo rečeno – nedostojna in za iskalca zaposlitve ponižujoča. Pravica do varovanja osebnih podatkov, denimo o starših, o partnerjih ipd., je enostavno pomembnejša od pravice do pridobivanja relevantnih informacij, ki naj bi vplivale na sklenitev delovnega razmerja z iskalcem zaposlitve. Gre za tehtanje vrednot v civiliziranih družbah, ki dajejo pravici do zasebnosti absolutno prednost pred pravico delodajalca do informiranosti za potrebe sklenitve delovnega razmerja.

Drugič zato, ker je njegova praksa nespametna. Kot ste že sami zapisali, ste zlahka ugotovili, kam vodijo delodajalčeva vprašanja. Proučevanje iskalcev zaposlitve z različnimi ne najbolj inteligentno pripravljenimi standardiziranimi psihološkimi vprašanji in obrazci običajno ne prinaša nobenih pametnih rezultatov.

In tretjič zato, ker je njegova praksa nezakonita. To potrjuje tudi zakon o delovnih razmerjih. Šesti člen ZDR namreč določa, da mora delodajalec zagotavljati iskalcu zaposlitve enako obravnavo ne glede na njegovo družinsko stanje ali drugo osebno okoliščino. Prepovedani sta tako neposredna kot posredna diskriminacija zaradi osebnih okoliščin. Za diskriminacijo, kot je bila pri vas, so predpisane precej visoke globe, in sicer se lahko delodajalca kaznuje z globo od 3000 do 20.000 evrov, za izrekanje kazni pa je pristojna delovna inšpekcija.

Moj nasvet je, da zadevo pustite pri miru in se raje posvetiti iskanju zaposlitve pri delodajalcu, ki pri razgovorih ne uporablja takšnih spornih praks. Dodaten argument za tako ravnanje je, da za nezakonito delodajalčevo prakso nimate nobenega konkretnega dokaza. Je pa prav, da ste vprašanje postavili javno, saj je treba o takih rečeh kritično pisati in tudi vselej opozarjati na grobe posege v človekovo zasebnost.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE