Vprašajte strokovnjaka

Izpoved bralke: Znašla sem se v krempljih psihopata

Pozdravljeni,

Za mano je težka partnerska preizkušnja z moškim, ki se je po začetni sreči izkazal za vse prej kot idealnega partnerja. Ko sva se spoznala, je bil nadvse sladek in poln prijetnih idej, uslužen in me podpiral dejansko pri vsem. Vstopal je v moj svet in vse svetove zasedel. Kolesarjenje, kino in kulinarika. Vse to naju je združevalo, da on pravzaprav nima nobenih svojih zanimanj, ambicij ali delovnih želja, pa se je izkazalo šele ob koncu veze.

Čez leta se nama je rodila punčka, sama sem pričela zelo dobro služiti v manjšem družinskem podjetju. Kmalu po tem se je moj parter začel drastično spreminjati. Sladek, čudovit, ugodja poln vsakdan se je spremenil v nergajoče in napete dneve, polne nepredvidljivih izhodov ven. Kam vse je zahajal, nisem nikdar izvedela, saj me družba kvartopircev in stav ni nikdar vlekla. Moj partner je postajal vse bolj zaprt vase, sadističen do mene in poln kritik.  

Službeno je odpovedoval in delal vse, samo dela ne. Doma ni prispeval ničesar, le nergal in pričakoval usluge. Ničesar nisem naredila prav. Ne postavila kozarca v pomivalca, ne skuhala dovolj dobro. Kmalu se je zapletel z neko znanko in se hvala bogu, po prepirih in tudi udarcih, odselil. Ob razhodu je od mene zahteval veliko denarja, na kar sem na koncu pristala, samo, da sem se ga rešila.

Sedaj imam novo razmerje, a sem zelo nezaupljiva, saj me je prejšnji partner zelo prizadel. Maltretiral me je s takšnimi neumnostmi, da me je sram priznati in odprto pisati. Ni mu bilo všeč, kako sem počistila wc školjko, ni mu bilo prav, če sem na kavi posedela malo predolgo s prijateljico in njega ne povabila zraven. V lastni hiši sem se začela počutiti kot v zaporu. In pot do notranjega miru me še čaka.

Rada bi vas vprašala, kako se zaščiti pred nasilnimi moškimi, ki so vsi po vrsti na začetku prijazni in uslužni. Ne gre samo za fizične oblike nasilja, moj prvi mož me je maltretiral psihično, tako podlo, da sploh ne znam opisati. Žalil me je, tulil nad menoj vsakič, ko sem ga vprašala, ali bo doplačal kak dinar k dodatnim stroškom. Če sem sama želela na počitnice, sem morala kriti tudi njegov delež. Spravil me je ob precej denarja. Teh let z njim še vedno nisem predelala. Kaj lahko naredim, da se kaj takega ne bo več ponovilo? 

Zlorabljena v duši in srcu

Izvijte se iz nevidnih zank in niti taktično in potrpežljivo

Draga bralka, 

napisali ste nekaj dejstev, a o vaši veliki stiski lahko sklepamo tudi med vrsticami, saj imate prav: obstajajo tako vidne kot nevidne travme. In slednje so povezane s poniževanji in psihičnim terorjem, ki ga doživlja veliko žensk. A nasilje ni samo domena moških; tudi ženske so lahko verbalno nasilne ali/ in fizično agresivne. Vsakdo, ne glede na spol, prispeva v polje sodelovanja umirjene ali rušilne vzorce ter relacije. In od le teh je odvisna psihična varnost obeh strani.

Da so odnosi zelo zahtevna preizkušnja za vsak par, ki ostaja drug ob drugem na leta, pa tako ali drugače ni odveč poudarjati. Sadizem, laži, manipulacije, ustrahovanje in ljubosumje na uspešnejšo partnerko (vaš primer) ter prikrite ali bolj vidne oblike nasilja so žal del številnih medosebnih odnosov. Sprašujete me, kako se zaščititi pred tem? Z modrostjo, taktičnostjo, potrpežljivostjo, znanjem in z dobrimi poznavalci teh ravni. Nekaj odgovorov pa vam nanizam po točkah, da bo bolj jasno.

  1. Verjetno je dobro poznati osnove psihoanalize, da se znamo ravnati ob »tipičnih znakih«. Moški, ki ga opisujte, izpade kot ležerno samoljuben človek, ki sledi izključno svojemu udobju. Pogosto gre v takšnih primerih za otroke, ki so bili vzgajani kot centri vesolja, zato v odrasli dobi niso sposobni realne samokritike. Šele z realno samokritiko lahko dosežejo stopnje razvoja, od koder se prične zdravljenje napačnih relacij in kognitivnih postavitev. Kot ste zapisali, vaš prvi partner tega ni zmogel. Ali je postal, ko ste ga soočili z njegovo neodgovornostjo, nasilen in agresiven? Verjetno da, saj je to tipična reakcija narcisoidne osebnostne motnje, ki je v osnovi brez empatije. Takšni ljudje so lahko do živali veliko bolj empatični, na primer do psov ali ostalih hišnih ljubljencev, s katerimi včasih terorizirajo celotno družino, ki se mora podrediti ritmu domače živali in ne naravnemu ritmu dveh, ki sta v paru, ki gradita razmerje ali pa družinsko skupnost.
  2. Skupnost mora biti usklajena. To pomeni, da si morata dva človeka postaviti okolje tako, da se znotraj njega varno razvijata. Kar nujno ne pomeni, da morata imeti podobne interese in skupne cilje. Važno je, da delita podoben sistem vrednost in da se finančno ne izkoriščata. Če sta v tem pogledu vsak na svojem bregu, med njima ni mostu in slej ko prej pride do konfliktov in nesoglasij, ki lahko tekom let vodijo tudi do nasilja.
  3. Če v odnosu prihaja do frustracij in številnih drugih manjvrednostnih ali večvrednostnih kompleksov, je nasilje enega partnerja nad drugim oblika »izravnave«: moški, ki položijo roko na svoje partnerice, pogosto čutijo ponižanje ob njih, najsi bo to »realno« (prepiri) ali pa le »imaginarno« (ker so na primer narcisoidni in ne prenesejo kritike). Ali pa neuspešni lenuhi, ki jih morajo ženske financirati. In takšni nezreli posamezniki nikdar ne priznajo svojega dela odgovornosti, saj za lastna dejanja vedno najdejo opravičila in krivce.
  4. Odlični manipulatorji, ki so bili običajno vzgajani v družini zahrbtne manipulacije, žrtev v svoje niti zapletajo zelo dolgo; sprva jih občudujejo, jim godijo, potem pa iznajdejo vse mogoče strategije, da jo v celoti izpijejo: kritika in psihološko nasilje vseh priliznjenih oblik so le nekatere od taktik. V tej vlogi lahko nastopata oba spola, tako moški kot ženski.
  5. Problem parov je pogosto tudi v moči, najsi bo to socialna moč (dobre mreže in poznanstva) ali pa materialna in statusna moč. In ko med pari pride do nesoglasij, običajno uravnavajo odnose tudi prek medija teh oblik moči, kjer nekdo v paru drugemu nalaga težo ali ga izigrava s svojo premočjo. Obenem lahko en član para izrablja resurse drugega in ga tako izkorišča na še več ravneh. Tudi tukaj govorimo o strategijah, ki niso odvisne od spola.
  6. Pogosto pa je vzrok nasilja nepravičnost odnosa: vse več je žensk, ki redijo svoje moške in podpirajo vseh 5 vogalov hiše. Da se moški, ki so polni samoljubja v takšnih okoljih odlično znajdejo, ni težko razumeti. Za tisto nekaj začetne topline ali prijaznosti dobijo oskrbo, nego in pomen ter vlogo. In kaj hitro se lahko prelevijo v »parazitske« zajedavce, ki poleg psihičnega nasilja tekom let razvijejo še številne poniževalne rituale in marsikatero žensko spravijo v bolezen ali celo samomor.
  7. Ženske, ki so v sebi polne zamer do nasprotnega spola, pa seveda lahko s svojim neprestanim ustvarjanjem nezadostnega okolja (ki se nikdar ne pustijo zadovoljiti v nobenem pomenu besede) rušijo moško samopodobo in prispevajo k degradaciji moškega (alkohol, nasilje itd) in s tem k nasilju nad seboj ali družinskimi člani.

Torej, dilema nasilja ni avtomatično slika agresije moškega nad žensko, pač pa celotnega odnosa in vseh primarnih relacij, ki jih dva v odnos prinašata. Zato bi lahko sklenili, da je ključ do dobrega in zrelega odnosa v podobnih izhodiščih enega ali drugega partnerja. Če je med njima preveč razlik, statusnih, finančnih ali intelektualnih, je le še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do kratkega stika, ki lahko eskalira tudi v nasilje. 

Vse tiste ženske, ki so kdaj koli občutile partnersko ali družinsko nasilje (s strani staršev ali bratov in sester), dobro vedo, koliko časa je potrebnega, da se postavijo na lastne noge. Poškodbe, ki nam jih zadajo psihično nasilni ali moteni ljudje, se zarežejo globoko v možgansko skorjo. Zato previdnost ni odveč in nivoji psiholoških zlorab so zares številni. Prav tako pa je veliko moških, ki doživljajo drugačne oblike mehkejšega psihičnega nasilja s strani žensk, ki je morda manj očitno, a nič manj škodljivo. Ustvarjanje krivde ali načrtne frustracije v paru ne koristi nikomur.

Zato je tudi dobro, da se obkrožimo z realnimi svetovalci in ljudmi, ki nasilje razumejo kot igro številnih ravni. Ko pride do udarca, je le-ta vrh ledene gore. In vsak v paru lahko zelo veliko prispeva k miru ali vojni; če dva nista za skupaj, pa se morata ozavestiti in poiskati drugačno pot rasti in se, če ne gre drugače, raziti.

A kljub vsemu vam svetujem, da se pogumno zazrete v prihodnost in se veselite vsega lepega, kar vas še čaka. Lahko se oglasite na pogovoru pri terapevtu, ki ga/jo začutite, saj z dodatnimi znanji in uvidi, ki so plod izkušenj, lahko vaš zemljevid poznavanja moške psihe le še precizirajo. Sicer pa je na temo nasilja v odnosih spisanih veliko dobrih knjig slovenskih in tujih avtorjev. Bodite pogumni in na novo zapišite vrednost sebe in svoje ženske duše, ki si zasluži le najboljše!  


Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE