Sodišče ne upošteva zgolj dohodek vsakega zakonca

Primer, ki ste ga navedli, je dokaj značilen za razvezne postopke, ki so se začeli brez doseženega konsenza obeh zakoncev. Ker je čustvene energije še vedno veliko, so trezni razumski predlogi pogosto spregledani in zato obsojeni na neuspeh.

Zakonodaja ponuja dokaj jasne odgovore o delitvi skupnega premoženja. Postavlja namreč domnevo, da sta deleža zakoncev pri skupnem premoženju enaka, zakonca pa potem lahko dokažeta, da sta prispevala v drugačnem razmerju.

Zakon tudi izrecno določa, da mora v sporu o tem, kolikšen je delež zakoncev pri skupnem premoženju, sodišče upoštevati ne le dohodek vsakega zakonca, ampak tudi vse druge okoliščine, kot so denimo pomoč, ki jo daje zakonec drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju premoženja.

Če bo vajino zadevo obravnavalo sodišče, bo torej moralo po zakonu upoštevati vrsto okoliščin, ki pomenijo pomemben prispevek k ohranitvi skupnega premoženja (skrb za hišo, za otroke, najem kreditov in drugo), in ne zgolj dohodka vašega moža.

Seveda pa znajo biti taki sodni postopki dolgi, utrujajoči, dragi in pogosto tudi umazani. Če se boste vendarle odločili za tožbo za delitev skupnega premoženja, morate vzeti v zakup, da bo vaš nasprotnik uporabljal vse mogoče trike, da dokaže pravilnost svojih trditev. Vsekakor svetujem, da če je le mogoče z možem poskušate doseči zunajsodni sporazum o delitvi skupnega premoženja.