Vložite raje prepovedno tožbo ali odškodninski zahtevek

V skladu z 222. členom Stvarnopravnega zakonika lahko lastnik služeče stvari (to ste vi) zahteva, naj stvarna služnost preneha, in sicer v dveh primerih:

1. če ta postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari, ali

2. če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Poleg tega velja, da mora lastnik gospodujoče stvari (vaš sosed) svojo služnost izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (gre za tako imenovano načelo civiliter uti).

Sodna praksa je sicer izrekla, da zgolj dejstvo, da ima sosed na svoji parceli za dostop do svoje hiše drugo možnost, še ni odločilno za uspešnost tožbenega zahtevka za prenehanje služnosti – to dejstvo še ne jamči uspešnosti tožbenega zahtevka, ampak je uspešnost tožbe odvisna bodisi od tega, ali je služnost postala nekoristna, bodisi so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Poenostavljeno rečeno – prenehanje služnosti bi lahko uspešno uveljavljali le, če bi dokazali, da je služnost postala nekoristna ali da so se okoliščine toliko spremenile, da ne upravičujejo več njenega obstoja. Kdaj gre za take okoliščine, pa je seveda questio facti (dejansko vprašanje), ki ga sodišče ugotavlja od primera do primera.

Zvijača oz. prevara soseda pri nastanku pogodbe o služnosti za samo uspešnost tožbenega zahtevka ni relevantna, ampak bi bila lahko le razlog za spodbijanje služnostne pogodbe, ki ste jo s sosedom podpisali, če bi se izkazalo, da je pogodba nastala pod vplivom sosedove prevare. Vendar pa je tak zahtevek že zastaran, saj pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha v treh letih od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.

Če vas sosed ovira pri izvrševanju vaše lastninske pravice, pa lahko zoper njega vložite tudi prepovedno tožbo v skladu z 99. členom Stvarnopravnega zakonika, prav tako lahko zoper njega vložite odškodninski zahtevek.