Starša sta v celoti odgovorna za nastalo situacijo

Vaša zaskrbljenost je upravičena in razumem, da iščete pomoč. Po izčrpnem opisu, ki je tu predstavljen le v skrajšani obliki, si kaj lahko pred oči prikličemo družino vaše hčerke. Glavna vzgojitelja sta neusklajena, vzgoja je zato nedosledna, kar eden s strogostjo poskuša zgraditi, drugi z razvajanjem poruši. Mama je zahtevna, a je pogosto odsotna, pri očetu biti pa je fino, ker je vse dovoljeno. Otroci so v takšnih razmerah zmedeni, kar jih spravlja v stisko. Ta je prispevala k težavam z uhajanjem blata vašega vnuka. Kot starejši otrok je verjetno doživljal dodatno stisko ob prihodu sestrice v družino, ko je mati morala začeti deliti z novorojenim bitjem svojo, zaradi delovnih obveznosti tako ali tako okrnjeno pozornost. Zato je na sestro zelo ljubosumen. Takšne razmere so dobro gojišče za razvoj antisocialnega vedenja, ki ga je čutiti pri vašem vnuku. Nagnjen je k manipuliranju, iskanju trenutne zadovoljitve, laganju, kraji in celo nevarnemu vedenju do sestre.

Mama stvari ne vidi takšnih, ste napisali, ker se verjetno nezavedno boji soočiti z nastalim položajem. Ne upa si pogledati resnici v oči, ker bi to zahtevalo priznanje krivde. Namreč, starša sta v celoti odgovorna za nastalo situacijo. Priznanje krivde bi zahtevalo spremembo v njenem načinu življenja, to je preureditev prioritet in premik pomembnosti vzgoje otrok više na lestvici. S tem bi morda ogrozila svoj družbeni status. Mnogo otrok karierno zelo uspešnih staršev je ob njihovi vzgojni odsotnosti in pogosto velikem pritisku zaradi visokih pričakovanj v nasprotju s svojimi starši popolnoma neuspešnih.

Kot babica ne morete storiti veliko, lahko pa se seveda potrudite po svojih najboljših močeh. Vnuka imejte še naprej brezpogojno radi. V njem vidite predvsem žrtev, in ne storilca. On ni čisto nič kriv, da je takšen, kot je. To je le posledica neustrezne vzgoje. Ne kritizirajte ga in ga poskušajte razumeti. Vseeno pa ne popuščajte njegovim manipulacijam. Bodite iznajdljivi in ohranite dober odnos. Iskreno se zanimajte zanj in za njegove interese. Pridobite ga za pogovor, na primer tako, da ga povprašate o najljubši igrici, in nato počasi in nevsiljivo napeljete na pogovor o njegovih stiskah. Te se najbolj tičejo njegovih staršev. Nikar ne bodite pokroviteljski, temveč se poskušajte vživeti v njegov svet, sicer se utegne hitro zapreti.

A brez sodelovanja matere, pa tudi očeta, bo vnuku težko kakor koli pomagati. Ne da bi mati več časa preživela s svojima otrokoma, ob očetu, ki verjetno zaradi ugajanja svojemu sinu ne zna postavljati meja in nanj očitno ni računati, bodo vsi drugi poskusi bržkone jalovi. Ali starša vesta o kraji z bančne kartice? Se zavedata siceršnjega odklonskega vedenja njunega sina?

Nekako ju je treba pritegniti k sodelovanju. Temu so namenjene različne strokovne službe, zato lahko poskusite tam. Vaša hčerka se ne strinja z vami, a morda bo prisluhnila strokovnjakinji. Poiščite jo in naj povabi oba starša na pogovor. Igranje računalniških igric po mojem mnenju ni tolikšen problem. Med mladimi fanti je zelo razširjeno, a to še ne pomeni nujno odvisnosti. Bolj skrb vzbujajoče je nefunkcionalno družinsko okolje, ki spodbuja antisocialno vedenje in lahko vodi tudi do različnih oblik odvisnosti. V pogovoru s strokovnjakinjo je treba izpostaviti predvsem nedosledno vzgojo, za katero so odgovorni starši. Ukrepajte!