Da je od najinega zadnjega kozarčka odteklo preveč časa, sem ugotovil šele, ko sva se prvič začela pogovarjati - o čem drugem kot o covidu. Z vsakim tvojim stavkom mi je čeljust lezla nižje, obrvi pa navzgor. Ker se mi je zdelo, da stavki niso tvoji, da sem jih bral že nekje drugje, sem te parkrat poskušal prekiniti. Si izboriti možnost, da še jaz kaj povem. A se nisi dal in sem te spoštljivo pustil povedati do konca. Tudi zato, ker si filozof – z doktoratom. Cenim tvoje znanje, vedno si bil bolj razgledan od mene, zato sem dopuščal, da imaš neke nove informacije. A sem se zmotil. Prav nič novega nisem izvedel od tebe. 

Nobena država na svetu, tudi najbogatejše, nima tako velike bolnišnice, da bi si lahko privoščila divje prekuževanje. Švedi so poskusili, a so kaj kmalu spoznali zmoto. Tudi če se z denarjem res da na hitro narediti tako veliko bolnišnico, z denarjem ne moreš na hitro narediti zdravniškega osebja. Kloniranje zaenkrat še ni dovoljeno. Da »zgradiš« medicinsko sestro so potrebna najmanj tri leta, zdravnika pa okrog deset let.  

Vse skupaj naj bi bila le igra, da proizvajalci cepiv in zaščitne opreme čim več zaslužijo. Za tem še bolj skrita igra, ki naj bi nam ukradla svobodo, ki si jo koval v zvezde. Zdelo se je, da si zanjo pripravljen žrtvovati vse. Strah te je, da bodo cepiva tudi v bodoče ostala »edina logična rešitev«, kot naj bi bilo že zdaj v Izraelu. S PCT potrdili se ljudi sili v cepljenje. Namesto testov s slino, so se namenoma odločili za zoprne palčke. Da si prebolel covid, ki ni bil nič hujši od kakšne gripe prej. In da poznaš še kar nekaj takih, ki so s covidom opravili z levo roko. 


Ko ti je končno zmanjkalo municije in sem naivno mislil, da te zanima moje mnenje, si me prekinil po tretji besedi. Nato si me prekinil sredi opozorila, da me prekinjaš. In tako si me prekinjal, dokler nisem odnehal - ker te sploh ni zanimalo, kaj si o vsem mislim sam. Zato sem te samo preprosto vprašal: »Ok. Cepljenje ni rešitev, ukrepi so brez zveze. Kakšen je tvoj predlog?«

Nisi okleval, tvoj odgovor je bil, kar je za filozofa še posebej čudno, jasen in enostaven. Z nepotrebno stran zmetanim denarjem bi raje naredili eno ogromno bolnišnico. Namesto nepreizkušenega cepiva bi raje uporabili zdravila. Recimo tistega, ki je pozdravilo Trumpa. Ali pa ivermektin, katerega edina napaka je, da je prepoceni. In s katerim si se na priporočilo onkologa tudi sam zdravil.

Še preden sem ti uspel ob stalnem prekinjanju karkoli povezanega odgovoriti, sem moral domov na kosilo (ah, te žene!). Zato ti odgovarjam šele zdaj. Ker nisem filozof, si bom privoščil udobje kratkega, jasnega in logičnega odgovora. Predvsem pa udobje, ker me ne boš mogel prekiniti. 


Nobena država na svetu, tudi najbogatejše, nima tako velike bolnišnice, da bi si lahko privoščila divje prekuževanje, kar je jedro tvojega predloga. Švedi so poskusili, a so kaj kmalu spoznali zmoto. Tudi če se z denarjem res da na hitro narediti tako veliko bolnišnico, z denarjem ne moreš na hitro narediti zdravniškega osebja. Kloniranje zaenkrat še ni dovoljeno. Tudi nimam nobenih informacij, da bi bilo že dovolj razvito. Si pozabil, da je bilo pri nas prostora po bolnišnicah kolikor si hotel – zaškripalo je pri osebju? Da »zgradiš« medicinsko sestro so potrebna najmanj tri leta, zdravnika pa okrog deset let. 

Prva odobrena zdravila prihajajo šele zdaj. Dokaj nezanesljiva in s precej stranskimi učinki, zato npr. prepoved uporabe za nosečnice. Ki je, mimogrede, pri cepivih ni. Verjetno najbolj množično uporabljena cepiva v zgodovini človeštva so po tvoje nezanesljiva in nepreverjena. Ok. Ampak - za ivermektin je celo proizvajalec Merck objavil na svoji spletni strani, da ni zdravilo za covid, ker ni niti ene relevantne študije, ki bi to dokazovala. Tiste, ki naj bi, so bile razkrite kot nekorektne zaradi manipulacije s podatki. Kje je logika, da bi se proizvajalec, ki ne ponuja cepiv, odpovedal lahkemu zaslužku? 

Morali smo se odločiti ali bomo v imenu svobode in pravic večine, ki bo brez posledic prebolela covid, žrtvovali starostnike in zdravstveno ranljive. V imenu solidarnosti, ki je eden od temeljev demokracije, smo se odločili, da jih ne bomo. 

Kljub temu si ne upam trditi, da ivermektin morda komu res ne pomaga pri covidu. Pri tebi pa me čudi, da si upaš trditi, da je skrito zdravilo za covid. Če se v svoji nevednosti že moram odločati med onkologom ter mikrobiologi in proizvajalcem zdravila, bom pač verjel slednjim. Lahko razumem, da ne zaupaš po vseh predpisih odobrenemu in več miljardokrat preizkušenemu cepivu. Nikakor pa ne morem razumeti nedoslednosti, da si brez pomisleka uporabil neodobreno zdravilo, od katerega je glede covida še proizvajalec dvignil roke?!

In še nekaj mi nikakor ne gre skupaj. Če je covid kot gripa in ste ga junaki premagovali z levo roko – zakaj, zaboga, si ga šel sploh biksat z ivermektinom in nisi lepo ostal pri čajčkih, limonah in aspirinu. Oprosti, ampak te filozofije enostavno ne razumem. Beseda logika bi se mi zdela tukaj povsem po nemarnem (zlo)uporabljena. 

Foto: Marian Weyo/Shutterstock

PCT potrdila nikogar ne silijo v cepljenje. Zaenkrat ima še vsak možnost, da se gre testirat. Brezplačno! PCT potrdila poleg omejevanja prenosa virusa seveda poskušajo tudi motivirati ljudi, da se gredo cepit. Ker cepljenje dokazano ščiti pred hujšim potekom bolezni! Ne razumem, kako lahko v isti koš vržeš siljenje in motiviranje? Če bi pustil, da razvijeva debato, bi presenečen ugotovil, da sva oba, čeprav po različnih poteh, proti obveznemu cepljenju. 


In zdaj ključno, kar me je najbolj razočaralo. Tvojega poudarjanja, da ste ti in znanci zlahka preboleli covid, žal ni mogoče razložiti drugače, kot da si v svoji ihti pozabil na temeljno družbeno dilemo, v katero nas je že takoj na začetku spravil virus. Morali smo se odločiti ali bomo v imenu svobode in pravic večine, ki bo brez posledic prebolela covid, žrtvovali starostnike in zdravstveno ranljive. V imenu solidarnosti, ki je eden od temeljev demokracije, smo se odločili, da jih ne bomo. Da bomo poskušali upočasnjevati virus, dokler ne pridemo do cepiv in zdravil.

Pričakoval sem, da se bova ekonomsko-filozofsko udarila glede tega ali je bila taka odločitev pravilna. Odkrito povedano, se tudi sam včasih vprašam, ali se je res splačalo zmetati toliko denarja in tako osiromašiti družbeno življenje, čeprav smo na koncu še vedno v vrhu po številu smrtnih žrtev. Zato me niti malo ne moti tvoje mnenje, da so ukrepi pretirani, če ne včasih celo brezvezni. Čudi pa me, sploh ker se imaš za družbeno angažiranega, da si pozabil na prej omenjeno temeljno družbeno dilemo. Po tvojem predlogu bi bilo žrtev še neprimerno več. Ampak, imaš prav, borba za svobodo je vedno zahtevala žrtve. Težava te epidemije je, da svobodo praviloma dobivajo tisti, ki žrtvujejo druge. 


Upam, da boš po tem kratkem pismu sam prišel do precej nelogičnosti v svojih predlogih in ravnanjih. Kot filozof si se zavezal iskanju resnice, včeraj pa sem lahko videl ogromno plašnic, ki so te omejile v tunel ozkogledosti. Iz zagovornika demokracije, ki med drugim temelji na medsebojno regulirani svobodi, si se v mojih očeh začel spreminjati v anarhista. Pa bi tudi s tem lahko še nekako preživel. Razočaran sem, kako gluh si za različna mnenja in argumente. Kako je tvoj boj za principe preglasil del možganov, ki skrbi za razumevanje, povezanost, sočutje in solidarnost med ljudmi.

Veš, prjatu, bojim se, da spet kar nekaj časa ne bova pila ... Najmanj do konca presnete pandemije. Ker se ne želim tako »pogovarjati« in izgubiti dolgoletnega prijatelja. Imava preveč drugega lepega skupnega. Za novo leto nama želim, da vse to lepo z nama vred preživi covid. In da se kmalu spet najdeva na istem planetu. 


*Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva. 

Izidor Gašperlin po zaključeni poslovni karieri zadnjih 15 let deluje kot partnerski in družinski terapevt v svojem terapevtskem centru. Na delavnicah in predavanjih po Sloveniji na enostaven način govori o zapletenih zadevah iz naših odnosov in pri tem navdušuje z neposrednim in sproščenim pristopom. Je tudi avtor knjižnih uspešnic Čutim, torej sem!, Solo v dvoje in Striptiz v dvoje ter soavtor knjige Človeška ljubezen.