»Mislim, da bi bil svet precej lepši, če bi več ljudi imelo več sočutja in če bi vsi aktivno s svojimi dejanji ustvarjali lepši svet,« pravi Zala Dragonja, ki je že med študijem medicine veliko prostega časa namenila prostovoljstvu.
Letošnje poletje so gorski reševalci zelo zaposleni in so že večkrat posredovali, zato nam je pojasnila, kaj je dobro vedeti, preden se odpravimo v gore, in kateri so najpogostejši vzroki za nesreče.
Kaj je vplivalo na vašo odločitev, da postanete gorska reševalka?
Odločitev je nekakšno logično nadaljevanje oziroma združevanje dveh stvari, ki ju imam rada – moj poklic zdravnice in moja ljubezen do gora. Za ljudi, ki se znajdejo v težavah na težko dostopnem terenu, bodisi zaradi poškodbe bodisi zaradi nenadnega obolenja, je pomembno, da čim prej prejmejo strokovno pomoč, seveda tako, kar se tiče evakuacije in tehničnega dela reševanja, kot tudi medicinske oskrbe.
Na srečo nas je v Sloveniji kar precej, tudi zdravstvenih delavcev, ki v prostem času čutimo to poslanstvo, zato gremo pomagat tudi tja, kamor bi kdo, ki sicer ni vajen gibanja v gorah, težko odhitel na pomoč.
Če bi mi bilo to preveliko breme, zagotovo ne bi izbrala tega poklica, smrt je konec koncev del življenja, in čeprav se ji poskušamo postavljati po robu, je neizogibna za vsakogar.
V poletnih dneh gorski reševalci pogosto posredujete in rešujete pohodnike. Kdaj ste nazadnje posredovali?
Nazadnje sem bila pred odhodom na dopust udeležena v reševanju padalca, ki je na pobočju strmoglavil oziroma zasilno pristal ter se ob tem poškodoval. Pred nami - zemeljsko ekipo je na kraj že prispel helikopter, ekipa ga je oskrbela in odpeljali so ga v bolnišnico, tako da smo bili na tej akciji »pešaki« samo za podporo, če helikopterski ekipi ne bi uspelo priti do ponesrečenca.
Helikoptersko reševanje je ...
