KAKŠNO BO VREME?

Vremenar AccuWeatherja ekskluzivno o poletju 2023: Obstaja velika nevarnost

Tyler Roys, meteorolog svetovno znane vremenske agencije AccuWeather, nam je v pogovoru ekskluzivno razkril, ali nas letos sploh čaka pravo poletje.
Fotografija: Bo poletje 2023 sploh kaj prida? Foto: Nipa74/shutterstock
Odpri galerijo
Bo poletje 2023 sploh kaj prida? Foto: Nipa74/shutterstock

Za nami je neobičajno topla zima, ki ji je sledila nestanovitna pomlad, polna hladnih presenečenj in dolgotrajnih deževnih obdobij. Zdi se, da se je aprilsko vreme letos preneslo v maj, in čeprav nas do prvega poletnega meseca loči le še en dan, nam vremenarji napovedujejo, da s padavinami še nismo opravili. 

Ker že vsi nestrpno pričakujemo tisto pravo poletje, smo se obrnili na vremensko agencijo AccuWeather in njihovega višjega meteorologa Tylerja Roysa, ki je vodja skupine, odgovorne za napovedi na področju Evrope. Njegove vremenske prognoze za nas so se v preteklosti že večkrat uresničile, in če bo tudi tokrat tako, si lahko obetamo poletje, kot, ga že dolgo ni bilo. 

Tyler Roys je višji meteorolog in vodja skupine, odgovorne za dolgoročne vremenske napovedi na področju Evrope pri svetovno znani vremenski agenciji AccuWeather. Foto: Press
Tyler Roys je višji meteorolog in vodja skupine, odgovorne za dolgoročne vremenske napovedi na področju Evrope pri svetovno znani vremenski agenciji AccuWeather. Foto: Press

Topla zima in hladna pomlad, tako bi lahko do zdaj opisali letošnje leto. Kaj na 2023 porečete meteorologi? Se zelo razlikuje od povprečja? 

Dobro vprašanje. Res se zdi, da v zadnjih letih poletja trajajo dlje, da se jesen zavleče celo v december in da nas prava zima doleti šele od januarja do marca, čemur sledijo krajše pomladi, kot smo jih bili vajeni. Tudi sam imam ta občutek. A če pogledamo zgodovinska povprečja zadnjih 30 ali celo 50 let, velikih odstopanj ni in dejansko kažejo, da se je podobno dogajalo že v preteklosti. 

Naša ekipa za dolgoročne napovedi na področju Evrope je denimo napovedala, da bosta letošnja zima in pomlad v Evropi posebni, saj nas je že tretjo zimo zapored doletela La Niña (močni hladni morski tok v Pacifiškem oceanu, ki prinaša hladne temperature, op. p.). Takšna periodika La Niñe je izredno redka, tokratni triletni cikel se je v zadnjih 50 letih zgodil le še dvakrat. 

S sodelavci smo torej pričakovali atmosferska presenečenja in res sta se zima in pomlad odvili po naših izračunih. Zaradi obilice dežja v obeh sezonah se je izboljšala situacija glede suše (vsaj za zdaj, čeprav še vedno predstavlja nevarnost, ker v Alpah ni zapadlo dovolj snežne odeje, ki bi pomenila zadostno zalogo vode poleti). Temperature pa so se dvignile šele konec maja, kot smo prevideli v naši spomladanski napovedi. 

Torej, ozračje se je zares segrelo šele konec maja, v naslednjih dneh nam še vedno napovedujejo plohe … povejte nam, prosim, ali to pomeni, da bo letošnje poletje hladno in deževno? 

Vse kaže, da se moker in hladen maj utegne razpotegniti v poletne mesece. Pričakujemo, da se bo vremenski vzorec, ki se je vzpostavil v pozni pomladi, nadaljeval vsaj v prvi polovici poletja, končno pa se bo spremenil šele na začetku avgusta. To pomeni, da bo količina padavin po celi Sloveniji v tem obdobju višja od zgodovinskega povprečja, in obstaja velika grožnja poplav. Prvič zato, ker bodo padavine zaradi neviht in močnih nalivov res obilne (če se bo dež selil proti goram z jugozahoda ali jugovzhoda to pomeni več padavin), drugič pa zato, ker je zemlja po tako mokri pomladi že zelo napojena, kar pomeni, da bo težko posrkala dež, četudi v manjšem obsegu. S kolegi bomo to poletje tako zelo pozorno spremljali nevarnost poplav. 

Nevarnost poplav je letos poleti zelo velika. Foto: Mkfilm/shutterstock
Nevarnost poplav je letos poleti zelo velika. Foto: Mkfilm/shutterstock

Je potem nevarnost za točo v takšnih pogojih mimo? 

Pravzaprav ne. Čeprav se nam obeta hladnejša in bolj mokra prva polovica poletja, to ne izključuje povsem poletnih neviht. Še vedno nas lahko presenetijo uničujoči vetrovi in toča, a ker ne bo tiste neznosne vročine, jih bo nekoliko manj, kot je zgodovinsko povprečje. Žal pa bo nevarnost poplav, zlasti nenadnih, zelo velika. 

PREBERITE ŠE -> Slovenski meteorolog opozarja, na nezanesljivost vremenskih aplikacij: Spremljajte radarsko sliko

Pravite torej, da nobenega vročinskega udara, kot smo mu bili priča lani, ne bo? 

Tako je, prava poletna vročina in z njo vročinski valovi se lahko letos pojavijo šele avgusta. Vendar pa to ne pomeni, da bo prej ves čas hladno. Tudi kakšen dan ali dva v juniju in juliju se lahko zgodi, da bo temperatura prerasla 32 stopinj Celzija, je pa to seveda nižje od zgodovinskega povprečja. 

Kaj pa bo doletelo naše sosede na Balkanu in druge države v Evropi? Se bodo tudi oni izognili ekstremni poletni vročini, ki je bila tako uničujoča lansko leto? 

Na Balkanu bo vreme podobno kot v Sloveniji, torej hladno in mokro poletje z nevarnostjo poplav, še posebej na vzhodnih pobočjih Dinarskih Alp. 

Dežja in neviht bodo deležni tudi predeli Španije, južna Francija in severna Italija, kar bo nekoliko izboljšalo njihove težave s sušo, a ne dovolj, da bi se popravile posledice, ki jih ta ima na tamkajšnje kmetijstvo. Tudi če na območju od Portugalske do severne Italije letos poleti zapade še enkrat več dežja, kot je običajno, to ne bo dovolj povečalo njihovega letnega povprečja padavin. To pa zato, ker primanjkuje snega v goratih predelih, v Pirenejih in Alpah, kar vpliva na količino vode v rekah in vodotokih. 

Vreme na območju Severne Evrope bo po drugi strani zelo drugačno. Obetajo se jim daljša obdobja suhega in toplega vremena. V Skandinaviji napovedujemo temperature nad 25 stopinj Celzija, kar je precej višje od njihovega zgodovinskega povprečja, medtem ko bo količina padavin pod povprečjem, samo tu in tam bo kakšna nevihta. Pričakujemo, da bodo ti pogoji povzročili sušo tako na področju Skandinavije in Baltskih držav kot tudi v severni Franciji in celo ponekod na Irskem in v Združenem kraljestvu. Suho vreme lahko poveča tudi nevarnost za požare v naravi, še posebej v Skandinaviji, ki je bila teh uničujočih posledic deležna že leta 2018. 

Na območju od severne Francije do zahodne Poljske je tudi največja verjetnost, da bodo to poletje divjale nevihte, hudi vetrovi in toča ter poplave, lahko nastane celo kakšen tornado. Pred temi ekstremnimi vremenskimi pojavi bodo varni samo v Baltskih državah. 

Nam lahko za konec še zaupate, ali imate že kakšne informacije o letošnji jeseni? Se bo avgustovska vročina razpotegnila in nam morda postregla z indijanskim poletjem? 

V tem trenutku še nimamo konkretnih podatkov za jesen, žal pa tudi ne orodij, s katerimi bi lahko napovedali, ali se bo poletje podaljšalo v september in oktober.

Preberite še:

V prodaji