Pred več kot tridesetimi leti je bilo iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije izbrisanih 25.671 oseb. Posledice so bile zanje strahotne. Izgubili so zaposlitve, vse socialne pravice in podporo, ostali so brez zdravstvenega zavarovanja in brez želene izobrazbe. Nekateri so bili izgnani iz države, drugi pa so živeli v strahu pred izgonom.
Kakšne posledice je izbris pustil na ljudeh, njihovih družinah in otrocih, je z romanom o fiktivni družini Batić prikazala Tina Perić, ki je tudi sama otrok izbrisanih.
S kakšnim namenom ste napisali knjigo?
Čeprav ne gre za avtobiografijo, mislim, da sem predvsem želela povedati zgodbo. Deliti z ljudmi, kaj se nam je dogajalo in kakšni so bili ob tem občutki. Dostikrat se mi zdi, da je težko razložiti, za kaj točno je pri izbrisu šlo, ker je kompleksna stvar in ker gre za neke vrste unikum na naših prostorih.
Težko s čim primerjaš, nimamo referenčne točke, prek katere bi lažje razumeli, kaj točno se je zgodilo, zakaj je bila to tako huda kršitev človekovih pravic in kako velike, in v mnogih primerih nepovratne, posledice je izbris pustil. Zato sem v prvi vrsti poskušala prikazati, kakšne konkretne posledice je izbris pustil na ljudeh, njihovih družinah, otrocih.
Poskušala sem predstaviti, na kaj vse je izbris vplival in v kakšnem smislu so bila življenja izbrisanih in njihovih družin drugačna. V Ćrticah gre sicer za poskus predstavitve ene od zgodb. V resnici pa je šlo za tisoče različnih usod, zgodb, za tisoče družin in neverjetnih, včasih žal usodnih in predvsem krivičnih zapletov, ki so se zaradi izbrisa zgodili.
Preden sem knjigo dala prebrati širšemu krogu, sem prosila svojo družino, če jo lahko najprej oni preberejo in dajo neke vrste žegen. Čeprav ne gre za avtobiografijo, sem s tem, ko sem pisala o izbrisu, pisala tudi o nas.
Ker se je izbris zgodil tudi vaši družini, me zanima, kako vas je zaznamoval.
Se mi zdi, da v polnosti nikoli ne bom razumela, kako bi bilo, če se nam izbris ne bi zgodil. Kako bi torej bilo, če bi živeli neko običajno življenje. Mislim pa, da je bilo vsaj zame predvsem veliko občutkov izgube in toliko tega, kar je ...
