Pred najinim srečanjem sem se spraševala, kako ji ob treh sinovih in službi uspe zaključevati doktorski študij, se izobraževati za kognitivno-vedenjsko psihoterapevtko, izvajati delavnice za mladostnike in njihove starše ter pomagati sodiščem pri odločitvah o zaupanju mladoletnih otrok v varstvo, vzgojo in določitvah stikov ob razvezah.
»Ključno je, da ohranjam lastno čustveno ravnovesje, da poskrbim za sprostitev, razmejevanje med delom in prostim časom, sicer ne morem nuditi podpore in pomoči pacientom,« pravi Tanja Pristovnik, ki poudarja, da je bistveno najti radost v drobnih stvareh.
Kaj opažate - katere so najpogostejše čustvene in vedenjske motnje otrok in mladostnikov?
Na Enoti za otroško in mladostniško psihiatrijo večinoma obravnavamo otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, depresijo, različnimi oblikami anksioznih motenj, motnjami hranjenja, razvojno nevrološkimi motnjami (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo, motnja avtističnega spektra, specifične učne težave …). Med mladimi je tudi vse več samopoškodovanja in samomorilnega vedenja.
Čemu pripisujete naraščanje samopoškodovanja in samomorilnega vedenja med mladimi?
Mladi se dandanes soočajo s številnimi izzivi, ki so povezani s hitrimi družbenimi spremembami, napredno tehnologijo, pritiskom zaradi uspeha in negotovostjo glede prihodnosti.
Družba, starši in posledično tudi mladostnik sam imajo visoka, pogosto nerealna pričakovanja glede uspeha v šoli, pri športu ali drugih dejavnostih - in ta pričakovanja lahko vodijo v razvoj perfekcionizma, občutki neuspešnosti pa lahko povzročajo zelo veliko stresa, razvoj občutkov tesnobe, znižanega razpoloženja in nizke samopodobe.
Kako pomemben dejavnik pa je uporaba pametnih telefon in družbenih omrežij?
Na duševno zdravje vsekakor vpliva tudi prekomerna uporaba zaslonov. Pri samopoškodovanju in samomorilnem vedenju imajo pomembno vlogo med drugim tudi družbena omrežja. Otrokom in mladostnikom so namreč na spletu ...
