Psihoterapevti, psihologi in psihiatri opozarjajo, da so duševne motnje v zadnjih letih v porastu. Zdi se, da je starostna meja, ko se te začenjajo pojavljati, vse nižja, sicer pa na duševne stiske ni imuna nobena generacija. Takšno stanje v družbi lahko pripišemo stresnemu načinu življenja in številnim škodljivim vplivom iz okolja. Eden od njih je tudi neustrezna prehrana.
Simona Fabjan, naša nekdanja profesionalna odbojkarica na mivki, ki je danes zaposlena kot prehranska svetovalka, je z nami podelila nekaj nasvetov, s katero hrano lahko v največji meri izboljšamo razpoloženje in kognitivne funkcije, opozorila pa je tudi na živila, ki se jim je pri tem bolje izogniti.
V kolikšni meri sta povezana prehrana in duševno zdravje? Kako na možgane vpliva uživanje hrane s prekomerno vsebnostjo sladkorja? Kateri vitamini in minerali so nepogrešljivi, ko govorimo o duševnem zdravju? Kako si pomagati pri nespečnosti in pri depresiji? Katere tipične slovenske jedi so zdrave in katerim se je bolje izogniti? Odgovore si lahko preberete v nadaljevanju.
Največ škode si lahko naredimo s prehrano, ki temelji na visoko procesiranih živilih. Tem živilom so v procesu predelave namreč dodani sladkor, trans maščobe, nasičene maščobe, najrazličnejši konzervansi in aditivi. Po drugi strani so jim bila odvzeta koristna hranila, kot so vlaknine, s čimer se izgubijo tudi vitamini in minerali.
Kateri so po vaših opažanjih glavni dejavniki iz okolja, ki vplivajo na duševno zdravje sodobnega človeka?
Živimo v kompleksnem in hitro spreminjajočem se svetu, pri čemer okolje ni ravno naklonjeno našemu duševnemu in splošnemu zdravju. Vrednote zahodnega sveta so take, da je izredno pomemben karierni uspeh, odnosi pa se uvrščajo na dno lestvice, kar je zelo oddaljeno od človekove resnične narave.
Poleg tega smo odtujeni od svojih teles, zato pogosto niti ne opazimo, kako različni dejavniki vplivajo na nas. Posledično je pomembno, da si vsak dan vzamemo nekaj časa za premislek in iskren pogled na različna področja našega življenja ter se vprašamo, kako bi lahko ta vplivala na naše zdravje.
Pri duševnem zdravju igra pomembno vlogo genetika. Nekateri posamezniki so bolj nagnjeni k določenim duševnim težavam že zaradi genetske predispozicije, vemo pa, da so okoljski dejavniki tisti, ki taka stanja v večini primerov sprožijo.
Med pomembnimi okoljskimi dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje, je zagotovo stres. Ta izhaja iz različnih virov, kot so karierni pritiski, finančni izzivi, konfliktni odnosi itd. Prav tako lahko k razvoju duševnih motenj doprinesejo izkušnje preteklih travm, kakovost družinskega okolja, stigmatizacije itd.
Pri tem ne smemo zanemariti vedno močnejšega vpliva socialnih omrežij, pri čemer se virtualno življenje pogosto zelo razlikuje od resničnega. Tako se lahko ob redni uporabi družbenih omrežij hitro ujamemo v začaran krog primerjanja z drugimi, kar povzroča občutke nezadostnosti in anksioznost.
Poleg teh očitnih dejavnikov obstajajo še drugi, na katere morda ne bi pomislili na prvo žogo. K poslabšanju duševnega zdravja lahko namreč doprinese tudi neustrezen življenjski slog, kamor spadajo nezdrave prehranjevalne navade, telesna neaktivnost, slaba spalna higiena, neučinkovito dihanje, slaba kakovost okolja in podobno.
Zaradi širokega spektra dejavnikov, ki vplivajo na naše počutje, je zato ključno, da poskrbimo za celosten pristop k duševnemu zdravju.
Simona Fabjan, foto: osebni arhiv
V kolikšni meri sta glede na vaše izkušnje povezana prehrana in duševno zdravje? Menite, da je določene psihične bolezni možno pozdraviti izključno s prehrano?
Prehrana in duševno zdravje sta vsekakor močno povezana, vendar na prehrano ne bi smeli gledati kot na edino terapevtsko intervencijo za zdravljenje duševnih bolezni ali ohranjanje dobrega počutja. Zdravljenje psihičnih težav zahteva celosten pristop, ki po potrebi vključuje tudi obravnavo pri psihologu oz. psihiatru. Ne pomaga veliko, če se začnemo zdravo prehranjevati, po drugi strani pa na primer ostajamo v toksičnem odnosu, ki je sprožil duševno stisko.
Zagotovo pa je prehrana ključna pri preventivi in pri zmanjšanju tveganja za razvoj duševnih bolezni ter predstavlja pomemben podporni del zdravljenja, še posebej če nam primanjkuje ...
