Vsi si želimo ljubiti in biti ljubljeni. Kakovosten partnerski odnos je tisti, ki nam lahko daje veliko lepega. Gre za odnos, v katerem se počutimo sprejeti, spoštovani in ljubljeni, ter osebo, s katero lahko delimo lepe in slabe trenutke. Zgodi pa se, da partnerja ugotovita, da nista (več) dovolj kompatibilna, da bi šla skupaj po poti življenja ali postane njun odnos zaradi določenih razlogov vir nezadovoljstva in bolečine. Če kljub vloženemu času in trudu ne najdeta rešitve, morda ugotovita, da je bolje, da se razideta.
Partnerski razhod je pogosto vse prej kot enostavna preizkušnja. O tej temi sem se pogovarjala s Sašo Golob, diplomirano teologinjo in specializantko iz zakonske in družinske terapije, ki izvaja terapevtsko delo s posamezniki in pari. Poudarila je, da se je ob razhodu treba soočiti z vso paleto čustev, ki ob tem pridejo na površje, in jih predelati. Oseba, ki preboleva zaključen partnerski odnos, potrebuje ob sebi nekoga, ki ji lahko ponudi varen prostor, da izrazi in pozdravi svojo bolečino.
Golobova je razložila tudi, kako vemo, da smo preboleli partnerja, kdaj je čas za vstop v novo zvezo ter kako lahko razhod izkoristimo za osebnostno rast. Dotaknili sva se tudi razhoda v primeru, ko so posredi še otroci, in je treba situacijo razložiti tudi njim, z bivšim partnerjem pa smo primorani v stikih ostati še naprej.
Moški so s tega vidika nekoliko prikrajšani, saj se v moških družbah običajno ne govori o globljih čustvih, zato svojo ranljivost ob razhodu prekrivajo. Posledično svojo žalost velikokrat utapljajo v alkoholu, se zakopljejo v delo ali pretiravajo s športom, kar je povezano z osamljenostjo, saj nimajo nikogar, s komer bi delili svojo stisko.
Kakšno prelomnico za posameznika običajno predstavlja zaključek partnerskega odnosa?
Glede na intenzivnost čustvovanja lahko ta dogodek primerjamo s smrtjo bližnje osebe, čeprav se ta primerjava morda zdi kruta. V partnerske odnose vstopamo z velikim upanjem in pričakovanji, da se bo izšlo. Kadar se to ne zgodi, doživimo razočaranje, zato si je treba vzeti dovolj časa za žalovanje za izgubljenim odnosom in predelati čustva, ki ob tem nastanejo in so normalen odziv na razhod. To so jeza, žalost, zamera ter občutki krivde, sramu in strahu.
Zelo pomembno je, da ljudje, ki gredo skozi ta proces ...
