Po hudih bolečinah, izgubljanju zavesti in kasneje sistemskemu odpovedovanju organov je bilo njeno zdravstveno stanje neznanka tudi za strokovnjake.
Ena od možnih diagnoz je postala molarna nosečnost, ki so jo ovrgli šele po porodu. Kljub slabim napovedim in negotovosti je njeno telo zdržalo do 34. tedna nosečnosti, ko je na svet prišla Ava, živahna deklica z močno voljo. Sara je po porodu padla v adrenalno krizo, še danes pa ima težave s pomanjkanjem kortizola, kar nadomešča z zdravili.
Diplomirana fizioterapevtka svojo zgodbo pod imenom @candycanesara deli tudi s skupnostjo na Instagramu, za katero pravi, da ji je v najhujših trenutkih pomagala ohranjati optimizem in priti tako daleč.
Danes govoriva o vaši drugi nosečnosti, ki je bila polna negotovosti, slabih napovedi in težkih odločitev. Kako bi opisali svoje občutke, ko ste izvedeli, da z vami in plodom nekaj ni v redu?
Moja druga nosečnost je bila razen hudih slabosti uvodoma dokaj običajna. Otrok se je lepo razvijal, pregled nuhalne svetline je bil odličen, zaradi nizkih tveganj se nisva odločila za dodatna predrojstvena testiranja. V 15. tednu pa se je moje telo začelo obnašati še bolj nenavadno.
Dobila sem hude bolečine v predelu trebuha, imela sem še hujše slabosti, a ne takšnih, ki so v nosečnosti precej pogoste. Bile so tako hude, da sem izgubljala zavest. Nisem mogla v službo ali voziti avta, ker me je kar zmanjkalo. Na urgenci niso odkrili nobenih posebnosti, moje stanje pa je bilo vedno hujše. Na neki točki se mi je zdelo, da sem že malo nora in si vse skupaj domišljam.
Ena prvih potencialnih diagnoz, ki sem jih našla in so sovpadale z vsemi mojimi simptomi, je bila molarna nosečnost. Foto: osebni arhiv
A si niste …
Nisem. Vztrajala sem, da me pregledajo podrobneje. Ugotovili so, da ta močna bolečina izvira iz hiperstimulacije jajčnikov, jajčnika sta bila zelo povečana in polna cist. To je zaradi stimulacij hormonov sicer možen pojav pri oploditvi z biomedicinsko pomočjo, a sama sem spočela naravno, tako da to ni bila logična razlaga in ni pojasnila, zakaj bi do tega lahko prišlo. Vmes so posumili tudi na vnetje slepiča, a so to po preiskavi ovrgli. Nato so me poslali domov z navodili, naj se vrnem, če se poslabša.
In se je poslabšalo.
Drugi dan sem se vrnila na urgenco, saj se je močna bolečina razširila še na drugo stran, na drug jajčnik. Ker so bile meritve enake, so me spet poslali domov. Ker mi ni preostalo drugega, sem začela sama raziskovati, kaj bi to lahko bilo. Ena prvih potencialnih diagnoz, ki sem jih našla in so sovpadale z vsemi mojimi simptomi, je bila molarna nosečnost. Nato sem se naročila v leonišče, kjer deluje največja skupina ginekoloških strokovnjakov pri nas.
Ko sem prišla na pregled, jim stanje mojih jajčnikov nikakor ni bilo jasno. Brez IVF postopkov se to naj ne bi dogajalo. Morda je rak. Morda bo treba odstraniti en ali oba jajčnika. A niso želeli zaključiti ničesar, dokler ne pridemo zadevi do dna. Ker je bil vmes vikend, so mi naročili, naj pridem drug teden, da me lahko pregleda še več strokovnjakov. To je bil najhujši vikend mojega življenja.
V tem času sem ...
