V prejšnjem prispevku smo pisali o varčevalnih navadah in med drugim omenili, da so finančna sredstva gospodinjstev v Sloveniji konec leta 2022 znašala 73,6 milijarde evrov.
Ker 31. oktober ni le dan reformacije, temveč tudi svetovni dan varčevanja, bomo tokrat v varčevalne navade Slovencev pogledali podrobneje in potrdili, da gre denar s kognitivno znanostjo in psihologijo z roko v roki.
Veliko odgovorov pa bodo lahko ponudili tudi rezultati vedenjskega in finančnega laboratorija, ki so ga na EF dobili lani.
Kako Slovenci ravnamo z denarjem?
Pri ravnanju z denarjem smo po eni strani izjemno konservativni, kar se kaže v tem, da je naša velika vrednota imeti na banki čim večji kup denarja, in še tega ne v obliki vezanih vlog. Potem ni dolgo časa ničesar, nato pa se spet pojavimo na vrhu po številu izjemno tveganih »naložb«, zlasti v kriptovalute. Opis, ki ga zato pogosto uporabim za mentaliteto slovenskega varčevalca, je, da je shizofrena. Dve skrajnosti, vmes pa komaj kaj. Karikiram, seveda, pa vendar.
Slovenci smo torej konservativni. A z napako. Po eni strani tako kot stari starši prihranke hranimo »v nogavicah«, smo zelo previdni pri vlaganju v delnice, po drugi pa se odločamo za izjemno tvegane odločitve. Je vzrok za to tudi v pomanjkljivi finančni pismenosti?
V marsičem nas obremenjuje tudi zgodovinska izkušnja, s pomočjo katere se ustvarja neka nesrečna mešanica. Kadarkoli varčevalce svoje generacije vprašam, zakaj ne investirajo v delnice, vzajemne sklade ipd., mi velikokrat rečejo, da zato ne, ker so imeli slabo izkušnjo z NKBM. Zato zdaj verjamejo, da se kaj podobnega lahko zgodi tudi v prihodnje, saj je zaupanje v našo državo in njena podjetja upadlo.
Dobro, odvrnem, a če ne želite investirati pri nas, lahko investirate v, na primer, delnice Microsofta, saj smo le klik z miško stran do svetovnih borz. Tukaj se pogovor običajno ustavi. Kar mi pove, da ...
